Drsijio
prsti moji.
Po koži
mehki tvoji...
da mi
zastane
dih.
Dovolj že
nežen
tvoj dotik
je.
Sva dva
ki drug
drugemu
dar
dajeva...
Danes je
vsak
dvom
odveč,
je daleč
daleč...
in ni ga
več. [slika]
KAKO SI LAHKO TO STORIL??
Ko sem bil mladiček, sem te zabaval s svojimi akrobacijami in te spravljal v smeh. Klical si me moj otročiček in prezrl množico pogrizenih čevljev ter nekaj ''umorjenih'' blazin. Postal sem tvoj najboljši prijatelj. Kadar sem bil poreden, si požugal s prstom in mi rekel: ''Kako si lahko storil kaj takšnega?'', ampak potem si se me usmilil ter me popraskal po trebuščku.
Moje privajanje stanovanju je trajalo malo dlje, ker si bil zelo zaposlen, toda družno sva opravljala tvoje delo. Spomin ...
(0:24 – part I)
ko kaplja se utrga dol z mogočnega neba,
šepet nosi veter in molitev za oba,
skoz vsa ta leta, čustva so bila načeta,
nevihta na obzorju, nč dobrga ne obeta,
prekleta nej bo sekunda ko sva se spoznala,
se zaljubila in v igro nevarnih src podala,
do sedaj oba, poraza ne poznala,
a zdj bova njeno moč na grd način spoznala,
z dušo se predala in nikol pričakovala,
da to je ta dan, ki sva se ga vedno bala,
prišel je prezgodaj in med iluzijami prikrit,
z odtenkom toge barve, in z žalostjo obvit,
in ...
Veš, nikoli mi fantje niso pomenili nič več kot navadna stvar, ki mi je krajšala čas … nič več kot upanje brez pomena. In res samo sanje brez prihodnosti! Sploh ne razumem zakaj sem vedno preprečila, da bi zveza trajala … * Čeprav mi je fant pomenil nič več kot nekaj, ki pride in gre.* Ko pa se je enkrat vse začelo … takrat sem upala, da bi me fant imel rad … da bi poljubi pomenili več kot poželenje. Zdaj se mi zdi nemogoče, da se zgodba ponavlja … da znam imeti ponovno nekoga rada!! Morda preveč-ali pa si teg ...
