Izlet društva, za nekaj dni, na morje... Tisti redki dnevi v letu, ko sem spet sam, čeprav to nikoli več ne bom. Saj vas opazim , drage seksi gospodične, punce in gospe v najlepših letih, v oprijetih poletnih polprosojnih hlačah, pod katerimi je slutiti čipkaste tangice, in v bluzi, ki več odkriva kot zakriva... Pa nežne lahke oblekice in goli gležnji... Pogledi, ki zmešajo vsakega zdravega moškega in tudi mene mešajo tako, da je tole poletje na trenutke že naporno. Dlje kot sem poročen, več vas je, ki priklepate nase m ...
Moja mlajša prijateljica ima ljubimca, poročenega, in venomer se čuti zanemarjeno, in me sprašuje, če sem ga videla in kaj mi je rekel.
Moški…s čim se meri njihova privlačnost? Po…višini, moči, lepoti, mišicah? Ali mogoče po…egoizmu, samozavesti? Hmm…mogoče pa po velikosti avta, imetja? Številu žensk , ki so jih zamenjali?
Všečni so moški, ki so..kavalirji, uslužni, stalno dajejo od sebe sporočila…da si..najlepša…najboljša. Najdejo vse skrivne točke in izpolnijo vse skrivne želje. Sijajni ljubi ...
zacvetele so češnje,
čutim njih vonj daleč
in vidim tvoj pogled ljubeč,
želja po objemu,
občutek lepote,
ljubezni vzajemne,
lepo je, nepozabni spomini,
dogodek, doživetja ki so edini,
samo tvoji,
deliš jih lahko takrat,
ko imaš nekoga rad!
Pred kakšno uro in pol sem prebrala knjigo Oscarja Wilde, v kateri je zgodba-legenda o Narcisu, tistem lepem mladeniču, ki je vse dni hodil občudovat svojo lepoto na gladino bljižnjega jezera. Narcisa je lastna podoba tako prevzela, da je nekega dne padel v vodo in utonil. Kasneje se jezero posušilo. Na mestu, kjer je lepotec utonil je vzbrstela in vzcvetela prelepa roža. Poimenovali so jo po lepem mladeniču: Narcisa.
Ko je Narcis umrl, so prišle k jezeru Oreade, gozdne nimfe, in videle, da se je jezero spremenilo v vrč slani ...
polni energijskih uživancij lebdimo med angeli srečni, da smo mir našli, vsak problem kot milni mehurček v hipu zbledi. tiho, brez opozorila padejo temne sence noči in s črno krvjo oškropijo prej tako polne dni, vsak problem nas kot kamen obteži. ta dva stanja se menata, vsako v nas pusti sledi, a brez bolečine ne moremo ceniti lepote drugih dni.