..je potrebno tako malo truda,da premakneš telo v gibanje,drugič pa ne gre in ne gre.Porivaš se trudiš pa ni uspeha.Ne premakne se.Se upira boli ti ne da, ne pusti dihati ;še manj upanje na premik.Potem z jutrom kot dan in noč se premakne in leti kot podmazano potem pa zastane,se ustavi in obmiri.Poskusiš premakniti pa ni odziva se nič ne zgodi.Je telo mrtvo in počiva? Kaj pa moja želja in ja Kdo sem jaz,ki rine naprej,ne vidim ovir.. pa grem ..vsaj mislim tako ..čeprav vračam se tja,nazaj.. odtorej kjer sem -sem bil ...
Ne vem, kaj mate proti Bosancem. Mene so včasih tudi fejst motli. Zaj
pa ne več. Do tega pa je prišlo tak:
Mam hčero, ki mi je kot frkla pila kri. Bil sem vse, stari, bolan,
zabitež, sto let za leseno žlico, ni kaj ni blo. Mam babo, ki me je
jebala v glavo ko majmuna. Nič ji ni pasalo. Bol ko sn delal, bol je
čvekala. Mam sosede, ki so mi nonstop delali pizdarije. Nobeno stvar
nisn prav naredo, ne da bi meli pripombe. Pol pa je hčera spoznala
enga Bosanca, zanosla in se z njim oženla. Sprva sn mislo, da se mi
bo sfu ...
Življenje je kakor knjiga, včasih njene strani so žalostne in sive,
a včasih mavrične igrive. Naj ta knjiga same lepe strani obrača
in vso dobroto poplača. Naj na teh straneh so
zdravje, ljubezen in sreča, naj nobena stran ne bo boleča.
Na zunaj vedno urejena,zabavna,vesela,za vsako stvar pripravjlena... A to je le odsev,maska ki jo kažem kajti v meni divja vihar,v sebi negotova,žalostna in prizadeta,nemočna in povsem na tleh. Vsi občudujejo mojo moč in voljo da rešujem nerešljivo,zmagam izgubljeno bitko a če bi vsi vedeli kaj v resnici sem bi se slika obrnila. Tu ob meni prazni stoli,nikjer nikogar,okoli mene led in stene,železna ograja brez oken in brez vrat,duša sama,ujeta v tišini,bolečini,žalosti,brez izhoda,brez tolažbe in topline.. taka vedno in ...
*Ste se kdaj peljali po cesti in zagledali rdečo luč na travniku.
Ste se vprašali zakaj ob njej stoji starejši možakar z rokami v žepih. Le mirno stoji in strmi v tla. Ta gospod je v nesreči izgubil svojega otroka. *
Bila je čisto običajna nedelja in po kosilu so pili kavico. Smeh in dobra volje je bila tema pogovora. Mati je segla v denarnico in sinu dala za kino.
Zunaj je lepo pokošeno in si je prislužil, ko je očetu pomagal. Samo še hvala se je razlezel glas po kuhinji in z nasmehom je oče pogledal sina, k ...
Vse bolj, vsaj mene skrbi to nase zivljenje,ki postaja res nekaj kar cloveka boli,te dni sem v nekem marketu kupoval neke stvari in v oci mi je padlo neko nakupovanje osebe,ki je kupovala za svojega hisnega ljubljenca,ker mi je uspelo nekako na blagajno prit ravno za njo, da sem videl koliko je potrosila ta oseba za te potrebe sem se kar zgrozil,ali smo ljudje ki zivimo iz dneva v dan res manj vredni od hisnih ljubimcev,to sem se vprasal ko je oseba vse to placala.
Res me je zabolelo ,da vem koliko slovencov je na robu prezivetja neka ...
