Zgodba

28. december 2010 ob 12:43 | 129
Dve izbiri

Kaj bi naredil? Izbereš nekaj! Ne išči zaključka te dileme; ne obstaja!
Vseeno preberi. Moje vprašanje za vse vas je: Bi se odločili enako?

Na večerji, kjer so zbirali dobrodelna sredstva za šolo, ki je namenjena
otrokom z učnimi težavami, je oče enega učenca imel govor, ki ga
prisotni
ne
bodo nikoli pozabili.

Potem, ko je najprej zelo pohvalil šolo in njeno predano osebje, je
postavil
vprašanje:

''Ko nobeni zunanji vplivi ne zmotijo delovanja narave, je vse, kar
narava
naredi, narejeno s popolnostjo.

Vendar se moj sin, Shay, ne more učiti vsega, tako kot to lahko počnejo
drugi otroci. Stvari ne more razumeti tako, kot jih lahko razumejo drugi
otroci.

Kje je potem naravni zakon v mojem sinu?''

Občinstvo je obnemelo ob vprašanju.

Oče pa je nadaljeval: ''Verjamem, da ko otrok, kot je moj Shay, telesno
in
mentalno oviran pride na svet, se ponudi možnost spoznati človekovo
resnično
naravo, in sicer v obliki, v kakršni potem ljudje takšnega otroka
obravnavajo.

Nato je povedal slednjo zgodbo:

Shay in njegov oče sta se sprehajala mimo parka, za katerega je Shay
vedel,
da tam eni otroci igrajo baseball.

Shay je vprašal: ''Misliš, da mi bodo dovolili igrati?''

Shayev oče je vedel, da večina teh fantov v svoji ekipi ne bo želela
nekoga
kot je Shay, vendar pa je oče tudi razumel, da če bi njegovemu sinu
dovolili
igrati, bi mu to dalo potreben občutek pripadnosti in samozavest ob tem,
ko
bi ga sprejeli, kljub njegovim oviram.

Shayev oče je pristopil k enemu od fantov na igrišču in ga vprašal, če
bi
Shay lahko igral, brez, da bi karkoli pričakoval.

Fant se je ozrl naokoli in rekel, ''Izgubili smo že šest iger, igra pa
je
že
v osmem polčasu.

Mislim, da je lahko v naši ekipi, in ga bomo skušali dati zabijati v
devetem
polčasu.''

Shay se je odpravil proti klopi te ekipe, si oblekel njihovo majico s
širokim nasmehom, njegovemu očetu pa je ob toplem občutku šlo rahlo na
jok.

Fantje so zaznali očetovo veselje ob tem, ko so medse sprejeli njegovega
sina.

Na kocu osmega polčasa je Shayeva ekipa dobila nekaj točk, vendar pa so
še
vedno zaostajali za tri točke.

Na sredini devetega polčasa je Shay nadel rokavico in igral v desnem
bloku.

Čeprav ni v njegovo smer prihajalo nič metov, je bil očitno navdušen že
samo
iz tega razloga, da je lahko igral in bil na igrišču.

Oče, ki je bil na tribuni, mu je ves čas mahal Shay pa se je pri tem ves
čas
široko smejal.

Na koncu devetega polčasa je Shayeva ekipa ponovno dobila točko.

Sedaj, ko so imeli pregled nad dvema outoma in okrepljene baze, so
pričakovali samo še potencialni zmagovalni tek, Shay pa je bil na vrsti
za
udarec s kijem.

Ali so ob tej priložnosti pustili Shayu udarjati in zapraviti njihovo
možnost za zmago?

Presenetljivo, Shayu so dali kij. Vsi so vedeli, da je udarec nemogoč,
saj Shay ni vedel niti, kako se kij pravilno drži, še manj pa kako se udari.
Kljub temu je v trenutku, ko je Shay stopil na ploščo, metalec spoznal,
da je nasprotna ekipa zaradi Shaya dala zmago na stran, se pomaknil nekaj
korakov naprej, Shayu nalahno podal žogo, tako, da bi jo lahko vsaj
videl.
Ob prvem metu je Shay nerodno zavihtel kij in zgrešil.
Metalec je spet stopil nekaj korakov bliže, da bi Shayu nalahno podal
žogo.
Ko je ta priletela do njega, jo je počasi udaril nazaj proti metalcu.
Igra se ne bi končala, ampak metalec pa jo je pobral in bi jo lahko brez
skrbi vrgel prvemu, ki je stal na bazi.
Shay bi v tem primeru bil izključen, igra pa končana.
Namesto tega je metalec vrgel žogo natanko nad glavo tistega na prvi
bazi, izven dosega vseh ostalih članov ekipe.
Vsi na tribuni in obe ekipi so pričeli kričati, ''Shay teci do prve
baze!
Teci do prve!''

Nikoli prej v njegovem življenju ni Shay tekel tako daleč, ampak do prve
baze je prispel. Na široko je odprl oči in se začudil.
Vsi so kričali, ''Teci do druge, teci do druge!'' Medtem ko je lovil
sapo, je Shay nerodno stekel proti drugi bazi.
Pri tem pa je blestel in se vidno boril priti do tja. Do takrat, ko je
Shay prispel do druge baze, je igralec na desnem krilu imel žogo.
Ta je bil najnižji v njegovi ekipi in je prav tako prvič imel priložnost
biti junak v njegovi ekipi.
Žogo bi lahko vrgel igralcu na drugi bazi, vendar je razumel namere
tega, ki je metal, in je tudi on namenoma vrgel žogo visoko in daleč nad glavo
igralca, ki je stal na tretji bazi.
Shay je zmedeno stekel proti tretji bazi, medtem ko so tisti pred njim
tekli okrog baz, da bi lahko zadeli homerun.
Vsi so kričali, ''Shay, Shay, Shay, vse do konca!''
Shay je prispel do tretje baze, tisti, ki je stal nasproti njega pa je
prihitel k njemu, ga obrnil proti tretji bazi in zakričal, ''Teci do
tretje!
Shay, teci do tretje!''

Ko je Shay prispel do tretje, so fantje obeh ekip in tisti, ki so stoje
opazovali igro, kričali, ''Shay, teci domov!'' Shay je stekel 'domov',
stopil na ploščo, ljudje pa so ga spodbujali kot junaka, ki osvoji
'grand slam'. Tako je dobil igro za svojo ekipo.
Na ta dan je rekel oče, ob tem, ko so mu po licu tekle solze, so fantje
obeh ekip pomagali ustvariti košček resnične ljubezni in človeškosti.

Shay ni doživel naslednjega poletja, umrl je tisto zimo. Nikoli pa ni
pozabil tistega trenutka, ko je bil junak in osrečil svojega očeta.
Ko je tisti dan prišel domov in zagledal mamo, pa je ta v solzah objela
svojega junaka dneva!

ZDAJ PA MAJHNA OPOMBA K TEJ ZGODBI: Vsi pošiljamo na tisoče šal in vicev
preko e-mailov brez pomisleka, ko pa pride do pošiljanja sporočil o
življenjskih izbirah in odločitvah, pa ljudje dvakrat premislimo, če bi
jih delili.
Kruta, vulgarna in nespodobna sporočila se prosto premikajo po spletu,
javna
diskusija o spodobnosti pa je v naših šolah in na delovnih mestih
prepogosto
zanemarjena.
Če premišljuješ o posredovanju tega sporočila, obstaja možnost, da po
vsej verjetnosti izbiraš določene ljudi v svojem Imeniku naslovov in
izločuješ tiste, ki niso primerni za to, da bi prejeli tovrstno sporočilo.
Oseba, ki ti je poslala to sporočilo, verjame, da lahko vsi pripomoremo
k temu, da nekaj spremenimo.
Sleherni dan imamo vsi na tisoče možnosti, da pripomoremo k temu, da bi
spoznali ''naravno zakonitost stvari''.
Toliko navidezno nepomembnih stikov med ljudmi nas napeljuje k
izbiri: Ali bomo posredovali košček iskrice ljubezni in človeškosti
ali pa izpustimo
to priložnost, da bi nekomu lahko polepšali dan in pustimo za sabo
hladnejši svet?
Nek moder mož je nekoč rekel, da je vsaka družba sojena po tem, kak
odnos ima do tistih, ki so najmanj srečni.

Sedaj imaš dve izbiri:
Izbriši

Posreduj naprej

Naj bo tvoj dan kot Shayev Dan, sončen danes, jutri & zmeraj!

Komentarji 3

če želiš komentirati, se
andrej57
andrej576 let nazaj

Ker sem sama mamica dekleta z učnimi težavami in sem jo imela na šoli z prilagojenim programom kar dobro poznam razmere in težave pri katerih se srečujemo.Ljudje premalo poznajo te sončke,to so resnično sončki,ki ne poznajo laži in hinavščine.So prisrčni otroci,ki se veselijo prav vsakega uspeha,ki ga dosežejo.Nikoli v življenju ne bom pozabila prvega srečanja z šolo,ko mi je punčka stara deset let odprla vrata šole in se mi nasmejala in prijazno pozdravila.Tisti trenutek je ves moj strah,da se moja deklica ne bo počutila dobro na tej šoli-izginil.Resnično bi ljudje morali spoznati te vesele sončke,kot jim pravim jaz.Lep dan in hvala da si dal to na moj video.

gin12
gin126 let nazaj

predolgo da bi clovrk bral in sedaj so tri moznosti))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))

Asclepius
Asclepius6 let nazaj

Ni moj problem!

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev