polfinale, Paragvaj – Venezuela

25. julij 2011 ob 21:04 | 47
Potem ko je Luis Suarez z dvema zadetkoma proti čilencem, popeljal svoje urugvajce v finale Cope, se je v obračunu Paragvaja in Venezuele iskal še drugi finalist. Obe ekipi sta bili, vsaj zame, pozitivni presenečenji turnirja, še posebaj Venezuela, ki je do te 43. Cope, uspela na 14. udeležbah oz. 49. tekmah vknjižiti samo tri zmage.

Takšno presenečenje in pa seveda izpad Argentine in Brazilije, pa vzpon Peruja, mi ne dovolijo, da bi zapisal, da je tudi Paragvaj eno od večjih presenečenj prvenstva, ki je proti tokratnem nasprotniku, v preteklosti zabeležil petnajst zmag, tri remije in samo dva poraza, kar ga je postavljalo v vlogo izrazitega favorita.

A tistih 3-3 pred dnevi, v tretjem krogu skupine B, uvodne faze tekmovanja, je bil lep opomin, da na tem prvenstvu ni skoraj nič tako kot večina pričakuje, kar je potrdilo tudi paragvajsko četrtfinale proti brazilcem, ki jih je po eliminaciji prvih favoritov prvenstva, še dodatno napolnilo s samozavestjo. Za polnenje na nekoliko drugačen način pa je poskrbela tudi, verjetno najbolj znana navijačica na svetu Larissa Riquelme, ki je obljubila striptiz, v kolikor njeni paragvajci osvojijo naslov, a do tja je bilo treba še najprej preko reprezentance Venezuele.

Paragvajci slovijo kot zelo pragmatično moštvo, ki do rezultatov ne prihajajo s spektakularno igro, temveč s tekom do iznemoglosti in čvrsto igro, katere osnova je, pri navijačih nepopularna, destrukcija nasprotnikove igre . Taktično podkovana in zrela ekipa se naslanja na zaustavljanje nasprotnika na vse možne načine, tudi s prekrški, ki znajo biti včasih zelo grobi, s provokacijami in igro v kateri na nasprotnikov gol v 120-ih minutah ne sprožijo niti enega strela kot proti brazilcem v četrtfinalu, obenem pa so spretni v prilagajanju situaciji, nasprotniku, trenutnemu stanju in prav zaradi tega so tudi prišili do sem, zaenkrat do polfinala. Ne glede, da Venezuela ni Brazilija oz. da je slabša tudi od Paragvaja, sem bil pred srečanjem prepričan, da bodo paragvajci poskušali uspeh nadgraditi po starem receptu, torej s pasivnostjo in potrpežljivostjo, kar čutil pa sem podaljške in penale, saj je za paragvajske nogometaše že nekaj let/desetletij pomemben zgolj cilj in ne vtis.

Na drugi strani Venezuela zasluženo uživala v uspehu, ko so z uvrstitvijo v polfinale prispeli na večino naslovnic častnikov, v domovini pa za kratek čas celo zasenčili šport št. 1, baseball. Štiri tekme, dve zmagi in dva remija je izjemen rezultat, ki ga lahko primerjamo s tistimi iz preteklosti, torej na 14. udeležbah, v 49-ih tekmah, tri zmage in prepričan sem, da se venezuelci niso načrtovali ustaviti v polfinalu, temveč so živeli za grande finale.

Neglede na razplet, sta bili pred njimi še dve tekmi, polfinalni obračun s paragvajci in pa tekma za tretje mesto ali željeni finale.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev