Kaj je prinesla pokojninska reforma

29. januar 2015 ob 10:43 | 108
Strah pred novim velikim padcem pokojnin za zdaj neupravičen

S pokojnino, če bi jo prejeli po novi zakonodaji januarja lani, bi kljub padcem odmernih odstotkov še vedno lahko kupili malce več kot pred 14 leti.

Pred nekaj tedni je po spletu zaokrožila elektronska pošta, katere avtor na lastnem primeru in s svojimi izračuni prikaže, kako naj bi se pokojnine zaradi odmernih odstotkov in količnikov v prihodnosti močno poslabšale. Zato smo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) prosili za konkretne izračune pokojnin po stari zakonodaji (ZPIZ-1) in po pokojninski reformi, ki je začela veljati 1. januarja 2013 (ZPIZ-2).

In kaj so pokazali izračuni? Bistveno je, da izplačane pokojnine v razmerju do bruto plače precej strmo padajo, a se njihova kupna moč zaradi nizke inflacije in novega izračuna valorizacijskih količnikov, ki so ustavili padanje pokojnin, vseeno povečuje oz. se pokojnine v neto zneskih rahlo večajo. A to je zelo poenostavljeno, podrobnejša razlaga pa bistveno presega okvire tega članka.
Tabela ZPIZ-ovih izračunov pokojnin za različne pokojninske dobe

.
Ker je vsaka pokojnina na koncu odvisna od vrste posameznih dejavnikov (število otrok, dopolnjena pokojninska doba, spol, višina zaslužka …), primera, ki bi veljal za vse zavarovance, tako rekoč ni mogoče podati. V izračun so bile zato vključene spodaj navedene predpostavke.

Izračun je bil zato narejen za primer moškega in ženske, ki sta 15. januarja 2000 oz. 15. januarja 2014 dopolnila 58 let starosti ter na omenjena dneva izpolnila pogoje za pridobitev starostne pokojnine po takrat veljavnem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1 oz. ZPIZ-2).

V hipotetični izračun so vključene tudi predpostavke 38 let dopolnjene pokojninske dobe po ZPIZ-1 (oziroma 38 let in osem mesecev brez dokupa po ZPIZ-2) za žensko in 40 let pokojninske dobe po ZPIZ-1 (oziroma 40 let brez dokupa po ZPIZ-2) za moškega. Na ZPIZ-u so nam pripravili izračune tudi za 20 in 19 let dopolnjene pokojninske dobe po obeh zakonih.

Izračuni za ZPIZ-1 ob tem temeljijo na povprečni bruto plači v letu 1999, za ZPIZ-2 pa na povprečni bruto plači za leto 2013, saj podatkov za leto 2014 še ni na voljo.

Nizka inflacija po vstopu v evro malce povečuje debelino denarnice
Slika je precej slabša za moške, zato najprej predstavljamo izračun zanje. Če je naš namišljeni zavarovanec 15. januarja leta 2000 s 40 leti pokojninske dobe zaslužil povprečno slovensko bruto plačo, je njegova pokojninska osnova znašala 52,8 odstotka te bruto plače, izplačana starostna pokojnina pa je na koncu dosegla 44,96 odstotka bruto plače, ki jo je zaslužil.

Do 15. januarja lani so se ta razmerja že močno poslabšala. Tako bi na ta datum lani za 40 let delovne dobe pokojninska osnova našega hipotetičnega zavarovanca sicer res znašala 65,4 odstotka njegove bruto plače, a bi dobil na koncu izplačane le še nekaj manj kot 37,5 odstotka svoje bruto plače.

Izplačana pokojnina v razmerju do bruto plače se je zavarovancu s polno pokojninsko dobo torej v 14 letih zmanjšala za kar 16,6 odstotka. A se slika vseeno malce popravi, če upoštevamo revalorizirane neto zneske pokojnin (revalorizacija preprosto povedano izračuna, kako se je vrednost valute oz. njena kupna moč skozi čas zaradi inflacije/deflacije spremenila).

Če bi torej vzeli starostno pokojnino, ki je bila leta 2000 (nominalni znesek te pokojnine, preračunan v evre po tečaju 239,64 tolarja za en evro, je takrat znašal 325 evrov) izplačana moškemu s 40 leti delovne dobe in s povprečno slovensko plačo, bi bila 15. januarja lani po podatkih Sursa po revalorizaciji vredna 544 evrov.

Znesek, ki ga je lani dejansko izplačal ZPIZ tistim, ki so se z navedenimi pogoji upokojili po ZPIZ-2, pa je znašal 571 evrov. Tudi upoštevajoč inflacijo je naš hipotetični upokojenec po novi zakonodaji v žep vseeno pospravil 27 evrov več kot leta 2000.

Za ženske so bila razmerja malce ugodnejša. Če se je naša hipotetična zavarovanka upokojila 15. januarja leta 2000 z 38 leti delovne dobe in s povprečno slovensko bruto plačo, sta bila pokojninska osnova in razmerje med izplačano starostno pokojnino in bruto plačo zanjo ista kot za moške, se pravi 52,8 in 44,96 odstotka.

Če pa bi se z 38 leti in osmimi meseci upokojila 15. januarja 2014 (to so pogoji, ki jih določa ZPIZ-2), pa bi njena izplačana pokojnina znašala le še 40,67 odstotka bruto plače, kar je 9,5 odstotka manj, kot bi dobila leta 2000. Vendar ker gre tudi tej upokojenki na roko nizka inflacija, bi bila njena pokojnina, če bi se upokojila 15. januarja lani po pogojih iz ZPIZ-2, za slabih 76 evrov večja kot tista iz leta 2000 po revalorizaciji.

Za podrobnejše podatke za dopolnjene pokojninske dobe 19 in 20 let pa si lahko pogledate priloženo tabelo.

Delovna doba tudi za študentsko delo
Tako se je spremenilo stanje za tiste, ki so že v delovnem razmerju. Kaj pa tisti, ki vanj šele dobro vstopajo? Konec lanskega leta so študentje in vlada dosegli dogovor, da se bo tudi študentsko delo štelo v pokojninsko dobo. Zavarovalna doba se zanje po novem izračuna na povsem isti način kot npr. za avtorsko delo ali pogodbeno delo.

Če plačilo za študentsko delo dosega 54 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače v državi, preračunane na mesec, se študentu prizna en mesec zavarovalne dobe. Kadar v celotnem letu vsota plačil za študentsko delo ne doseže mesečne osnove, pa se zavarovalna doba prizna za toliko dni, kolikor jih pokrije plačilo. Tako dosežena zavarovalna doba se upošteva za pridobitev pravice do pokojnine ob dopolnitvi ustrezne starosti.

Plačila za študentsko delo, od katerih so bili plačani prispevki, pa se za posamezno leto upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove, če je študent v tem letu dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe (lahko prek študentskega dela, z zaposlitvijo, s samozaposlitvijo ...). Če pa je dosegel krajšo zavarovalno dobo od šestih mesecev, pa se to leto ne upošteva pri izračunu pokojninske osnove. To deluje kot varovalka pred zniževanjem pokojninske osnove.

Vrednotnice vam kaj dosti ne bodo prinesle
Prav tako je bila lani uvedena novost, in sicer vrednotnice, ki so namenjene dopolnilnim delom in od katerih se tudi obračunavajo prispevki. A ker gre za nizke zneske, tisti, ki delajo prek vrednotnic, ne bodo mogli dobiti veliko delovne dobe. ZPIZ od vrednotnice namreč dobi le sedem evrov. A so tudi te osebe zavarovane pred zniževanjem pokojninske osnove v primeru nizkih dohodkov z najnižjo pokojninsko osnovo, ki po novi zakonodaji znaša 76,5 odstotka povprečne mesečne plače, izplačane v preteklem letu. Vsa zavarovalna doba, ki jo oseba dobi prek vrednotnic, pa se upošteva za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine ob dopolnitvi predpisane starosti, so še pojasnili na zavodu.


slika 512588

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev