Kako je s posvojitvijo haitijskih otrok v Sloveniji?

28. januar 2010 ob 10:30 | 339

''Epidemijo suženjstva, ki se dogaja le nekaj kilometrov stran od Miamija''

Problem trgovanja s haitijskimi otroci je bil velik že pred januarskim rušilnim potresom. Na tržnici ste lahko poleg makaronov in kokoši kupili tudi otroka.

V kaotični popotresni situaciji so se v medijih začele pojavljati informacije, da se je na Haitiju povečalo tako trgovanje z otroki kot njihove posvojitve. Čeprav za mnoge razveseljujoča novica, da bodo morda lahko kmalu dobili novega družinskega člana, je Unicef opozarjal, da pospešen postopek za posvojitve le ni tako zelo priročen. Kot je za MMC pojasnila svetovalka izvršne direktorice za odnose z javnostmi Maša Simič, je Unicef na Haitiju že izvedel nekaj zaščitnih ukrepov.

Haitska vlada je med drugim okrepila nadzor nad državnimi mejami. Tisti, ki želijo otroke odpeljati iz sirotišnice ali bolnišnice se morajo identificirati. Na Haitiju so vzpostavili posebno telefonsko linijo za koordinacijo in boljše obvladovanje otrok, ki so ostali brez spremstva. Prav tako pa bo moral vsako odobreno posvojitev podpisati haitijski premier Jean-Max Bellerive.
Otroke je treba indentificirati in poiskati njihove sorodnike
Kot je pojasnila Simičeva, je Unicefov poziv pri previdnosti glede hitrosti posvojitve na mestu predvsem zato, ker ''je treba otroke najprej sploh identificirati. Nato je treba najti podatke o njihovih starših oziroma sorodnikih, saj se tako lahko prepreči, da bi prišlo do zlorabe in trgovanja z otroki.'' Unicef je med drugim v sodelovanju s preostalimi organizacijami na Haitiju odprl tri zavetišča. Vsak lahko sprejme 900 otrok. ''Ali so ta zavetišča že polna, za zdaj še nimamo informacij. Vemo le to, da se je postopek identifikacije že začel. Tisti otroci, ki so jih identificirali pa nosijo posebne zapestnice,'' še razloži Simičeva.

Kako je s posvojitvijo v Sloveniji?
Kot je pred dnevi za medije dejal zunanji minister Samuel Žbogar, Slovenija že pred potresom na Haitiju ni imela sproženih postopkov posvojitev v določenih državah, zato jih tudi ne more začeti. Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne (MDDS) zadeve je trenutno v Sloveniji 381 vlog za posvojitev. Od tega je 259 prosilcev že ocenjenih kot primerni posvojitelji, ostalih 112 še vedno čaka na končno oceno.

''V zvezi s posvojitvami na Haitiju poudarjamo, da s Haitijem nimamo sklenjenega sporazuma o meddržavnih posvojitvah. Prav tako Haiti ni podpisnik Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah. Ob tem poudarjamo, da sta v zadnjih dneh mednarodna socialna služba (ISS) in Haaška konferenca (v okvir katere sodi Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah) objavili priporočilo državam, da je v situaciji, kot je nedavni potres na Haitiju, v prvi vrsti potrebno vse napore usmeriti k ponovni združitvi otrok z njihovimi starši oz. z družinskimi člani ter da se je potrebno izogibati prehitrim in nenadzorovanim poskusom organiziranja posvojitev otrok v tujino,''so na MMC-jevo vprašanje glede posvojitev Slovencev haitijskih otrok odgovorili iz ministrstva.

Ob tem so sporočili, da Slovenija sicer izvaja posvojitve v tujini, pri čemer pa vedno velja, da je država otroka tista, ki določa pogoje in postopke posvojitve.

S prehitro posvojitvijo bi lahko uničili družine
Seveda se zastavlja vprašanje, kako od triletnega otroka izbezati podatek, kje ima dokumente, kje je živel in kdo so bili njegovi starši. V CNN-ovem intervjuju za oddajo The Brief voditelja Jima Clancyja je Carolyn Miles iz organizacije Save the Children dejala, da bodo do ključnih podatkov skušali priti predvsem s pogovori z otroki. ''Otroci so bili v času potresa otroci v šoli, njihovi starši pa v službi. Naša prioriteta je, da poskušamo ugotoviti, ali so njihovi straši ali sorodniki sploh živi. Naš cilj je, da znova združimo družine. V takšnih trenutku bi se kaj kmalu zgodilo ravno nasprotno, da družine uničimo.'' Glede na podatke CNN-a je v Ameriki za posvojitev otrok s Haitiju še vedno odprtih 900 prošenj. Okoli 200 posvojitev so že izvedli uspešno, od tega je bilo 106 otrok posvojenih na Nizozemsko, v Kanado in v Francijo.

Ljudje se borijo za obroka hrane na dan
Unicef ocenjuje, da je bilo že pred potresom na Haitiju 380.000 sirot, okoli 50.000 otrok pa je bilo v posebnih institucionalnih ustanovah. Tja so jih poslali obupani starši, ki za svoje otroke niso bili sposobni več skrbeti. Osnovni namen staršev pa je bil seveda ta, da jih bodo nekoč že vzeli iz teh ustanov, ko si bodo finančno opomogli, piše Unicef.

A v državi, kjer ljudje živijo z dvema dolarjema na dan, je situacija povsem drugačna. ''Polovica prebivalcev se bori, da bi vsaj enkrat dnevno zaužila obrok,'' je za The Guardian dejala predstavnica organizacije Christian Aid's Haiti Helen Spraos. ''Ljudje ne potrebujejo veliko, da so potisnjeni čez rob. Če nekdo zboli, morajo prodati tisto malo kar imajo – morda prašiča ali kozo -, da si lahko kupijo zdravila. Na koncu bodo morali prodati svojo zemljo. Ko dosežejo popolno dno, je edina rešitev za njihove otroke, da jih pošljejo v druga mesta ali v Dominikansko republiko. Tako imajo vsaj nekaj možnosti, da ne bodo lačni in da bodo morda nekaj malega zaslužili,'' je razložila Spraosova. Tako niso presenetljive informacije, ki se pojavljajo v medijih, da so se zdaj mnogi starši odrekli svojim otrokom, ker so bili ti v potresu poškodovani, saj za njih preprosto ne morejo skrbeti.

Večina otrok v Dominikansko republiko
Po podatkih Unicefa tretjina otrok zbeži s trebuhom za kruhom ravno v sosednjo Dominikansko republiko, in sicer prek gora. Ostali prečkajo državno mejo. ''Edini papirji, ki jih potrebuješ na meji, da lahko prečkaš most v drugo državo, so pesi, ki jih potrebuješ za podkupnino,'' piše The Guardianov novinar Gary Younge. Popotnika takšno potovanje stane nekaj več kot 30 evrov (600 pesov). Od tega polovico denarja porabijo, da podmažejo mejne stražarjev, drugo polovico pa za podkupovanje dominikanskih oblastnikov pristojnih na oddelku za imigrante.

In kaj se v obljubljeni deželi pravzaprav zgodi?
''Samo malo morate pogledati naokoli. Prodajalci že vedo, kdo so kupci. Nato jim samo poveste, kakšnega otroka želite in dobili ga boste,'' je že leta 2005 poročal Younge. Avtor nadaljuje, da večina dečkov, ki so stari manj kot 12 let, berači na ulici ali lošči čevlje, svoje plačilo pa morajo izročiti vodjam tolpe. Deklice teh let ponavadi izrabijo za služabnice v gospodinjstvih. Ko so dečki starejši jih uporabijo za delo v gradbeništvu ali kmetijstvu, deklice pa ponavadi končajo v prostituciji, še piše Younge.

Epidemija suženjstva
O podobni zgodbi je poročal posebni dopisnik televizijske hiše ABC Dan Harris. Novinar je na Haitiju leta 2008 opravil petmesečno raziskavo o t. i. modernem suženjstvu, ki jo je opisal kot ''epidemijo suženjstva, ki se dogaja le nekaj kilometrov stran od Miamija''. Harrison, ki mu je med drugim prodajalec ponujali otroka za 150 dolarjev, je poročal tudi o tem, da otroci v drugih državah sploh ne gredo v šole, kot preprodajalci sprva obljubljajo staršem. ''Bili so pretepeni. Z ranami na rokah. Zelo pogrešajo starše. Delati morajo od zore do mraka. Nekateri so tudi posiljeni,'' je poročal Harrison.

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
popotnica
popotnica6 let nazaj

KOT VEDNO, VSE SE VE, NIČ SE PA NE UKRENE!!!

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev