Miro in Janko sta merila moči: v boksarskem ringu so padali udarci pod pasom

12. april 2015 ob 08:50 | 49


Avtor: Rok Atelšek

Med Jankom Vebrom in Mirom Cerarjem so zapele pesti. Minister se ni želel predati brez boja. V državnem zboru je izbruhnil kaos. Zbadljivke so zamenjali udarci pod pasom.
Skorajda ni Slovenca, ki se ni ta četrtek po službi udobno zleknil na svoj domači kavč in vključil parlamentarnega programa. Enomesečna limonada z obrambnim ministrom Jankom Vebrom v glavni vlogi se je bližala koncu. Bo Janko padel, ker je naročil analizo o prodaji Telekoma Slovenije, ali ne? Slovenija je bila na trnih, rezultat je bil neodločen.

Ostali so brez telefonov in računalnikov


A predstavniki ljudstva so se zaklenili v dvorano in izključili kamere. Kaj takega! Jih nismo izvolili ravno zato, da kdaj v kamero povedo kakšno pikro na račun drugega? Pravzaprav nihče ne ve, kaj so poslanci tistih debelih pet ur počeli za tesno zaprtimi vrati v dvorani. Menda so si izmenjali nekaj tajnih podatkov. Vseh 90 jih bo ostalo tiho? Ja, pa kaj še. Brez računalnikov in telefonov, na katerih so si krajšali čas s tetrisom in kačo, so bili prepuščeni na milost in nemilost govorcev v dvorani.


Martin Krpan med poslanci


A vsi se niso popolnoma držali pravil. Enemu od poslancev je v sendviču v dvorano uspelo pretihotapiti mobilni telefon, mi pa smo bili zato vsaj malo potešeni. "Cerar in Veber se na zaprti seji tako 'obdelujeta', da uživam in bom moj čas verjetno podaril njima," je tvitnil poslanec SDS Vinko Gorenak. A Gorenak ni bil edini Martin Krpan med poslanci. Oh, bilo jih je še več. Eden od njih pa nam je razkril, kaj se je v dvorani dogajalo, ko so kamere ugasnile.
Janko je vrgel rokavico predsedniku vlade


Predsednik vlade Miro Cerar se ni mogel odločiti, ali je Janko kriv ali ne, zato je naročil pravno mnenje. Ampak kaj, ko si je tega vsak razlagal po svoje. A Cerar se je odločil: "Janko mora oditi, pa četudi bom moral zato žrtvovati stabilnost vlade!"

"Miro, vedno sem bil zvest tebi in tej državi. Dovoli mi, da odidem kot mož. Izzivam te na boksarski dvoboj. Samo jaz in ti, brez kamer," je Janko vrgel rokavico premierju. Predsednik vlade zdaj ni več mogel pobegniti skozi zadnja vrata. Če je želel pokazati, kdo v tej vladi nosi hlače, je moral sprejeti izziv na ta petelinji boj.


To ni bil prvi Mirov boj


Vrata velike dvorane so zaklenili, kamere so ugasnile. Miro in Janko sta stopila v boksarski ring. Stala sta drug nasproti drugemu.

Boksarske rokavice predsednika vlade so bile že precej zdelane. Videlo se je, da je moral Miro obračunati že z marsikom v svoji vladi in da to ni bil njegov prvi boj. Za njim se je trlo poslancev, ki so ga prišli podpret, tudi tistih iz NSi in SDS. Kdo bi si mislil, da bodo kdaj navijali zanj.

Na strani nasprotnika se jih je zbrala le peščica, a bili so vražje glasni. Nekatere poslanke iz rdečega tabora, ki so navijale za Janka, so za to priložnost oblekle izzivalna minikrila. "Janko, udari ga, začni že ta boj," je bil neučakan Luka Mesec iz Združene levice.


Minister ni želel oditi brez boja


A Miro je mirovnik, ne pretepač, zato je Janku še zadnjič ponudil roko sprave: "Imaš še zadnjo možnost, da se predaš brez boja in častno zapustiš ring." "Nikoli. Ne bom odšel brez boja, pa čeprav bodo vsi videli, ko bom padel," mu je zabrusil Veber.
Janko jih je dobil po nosu


Zavrtela sta se v krogu. Padli so prvi udarci. Bum! Janko je Mira najprej udaril med rebra, a mu premier ni ostal dolžan. Še v isti sapi jih je minister dobil po nosu. A Janko se ni dal. Vojaška šola ga je naredila za pravega moža. Predsednika vlade je udaril pod pas, zato je ta Vebru stopil na prste. Oh, kako je zacvilil od bolečine. O, ne, to ni bil fair play*.

Kaos v državnem zboru


Množica je glasno navijala, zagorele so bakle. Tudi med nekaterimi poslanci so zapele pesti. To je bilo testosterona v zraku! Končno so si lahko nekateri dali duška, ne da bi se kdo zgražal nad njihovim vedenjem. Predsednik državnega zbora je obupal, v parlamentu se je vnel pravi pravcati pretep. Kaos!

Veber je moral priznati premoč


Nato pa je Miro z enim samcatim zamahom ministra Vebra spravil na tla. Konec igre. Veber je padel. V dvorani je zavladala smrtna tišina. Miro je dobil še en boj, Janko pa je obležal na tleh. Njegov strankarski kolega Dejan ga je obrisal z brisačo in mu pomagal vstati. Vzkliki zmagoslavja so odmevali po dvorani državnega zbora. A Miro je kot pravi zmagovalec Vebru ponudil roko: "Janko, dobro si se boril. A moraš priznati, da sem bil tokrat močnejši."

"Priznam, tvoje boksarske veščine so me povsem presenetile. Si iz pravega testa, to ti priznam. Umaknil se bom v poslansko klop, ti pa poskrbi, da državnega premoženja ne prodaš brez boja. Danes si dokazal, da te ne gre podcenjevati," je tokrat v nekoliko bolj spravljivem tonu dejal padli minister.

Poslanci so prižgali luči. Razdejanje je bilo nepopisno. Pa vse te brazgotine in modrice! Kako bomo zdaj to razložili ljudem, so se spraševali. K sreči so imele pripadnice nežnejšega spola v državnem zboru s sabo nekaj pudra, da so kolegom za silo pokrile odrgnine na obrazu.

Vsak boj ima zmagovalca in poraženca. Predsednik vlade je iz tega odšel kot zmagovalec, Janko pa kot poslanec.

*poštena igra


slika 517255

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev