Mišja mrzlica v porastu, na Dolenjskem 11 bolnikov

09. julij 2017 ob 07:35 | 30
V letošnjem letu je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinske fakultete v Ljubljani, laboratorijsko potrdil in do 3. 7. 2017 epidemiološki službi prijavil že 49 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (mišja mrzlica) in sicer pri 37 moških in 12 ženskah. Bolniki prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice in sicer 16 iz mariborske, 11 iz novomeške, 10 iz ljubljanske zdravstvene regije, 3 primeri iz novogoriške regije, po 2 iz celjske, murskosoboške, kranjske in ravenske, ter en primer iz koprske zdravstvene regije. Vseh devetinštiridest bolnikov je bilo hospitaliziranih, umrl ni nihče.

Inkubacijska doba
Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno 2 do 4 tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev.
Način prenosa
Povzročitelj kroži v naravnih žariščih predvsem med glodalci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano z povečanim številom miši in podobnih glodalcev. Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Predpostavlja se, da se bolezen z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov (seč, iztrebki, slina) glodavcev. S temi iztrebki se okuži hrana, voda in okolje.

Dovzetnost za okužbe
Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko – poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo delo na polju in v gozdu dela.
Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi – taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo oziroma čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev. Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju pa tudi v mestih, kjer glodalci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.

Simptomi in znaki bolezni
Bolezen poteka v več fazah.
Bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil.
V prvi fazi, ki traja nekaj dni je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic.
V težkih primerih bolezni, po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah.
Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je 5 do 15%. Pojav povečanega izločanja seča (poliurija) oznanja obdobje ozdravljenja. To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem. Najtežje oblike običajno povzroča virus Hantaan, medtem ko virusa Dobrava in Puumala povzročata lažje oblike obolenja.

Kužnost
Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

Zdravljenje
Zdravljenje je simptomatsko. Bolnikom znižujemo visoko telesno temperaturo, skrbimo, da ne dehidrirajo, oziroma jih po potrebi priključimo na dializo. V povprečju so v bolnišnici deset dni, a okrevanje se lahko zavleče precej dlje.

Preprečevanje okužb
Cepiva proti tej bolezni zaenkrat še ni na voljo.
Splošni ukrepi so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodalcev. Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov.
Ker se hantavirus, ki povzroča HMRS, prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, je pomemben ukrep preprečevanja bolezni predvsem zatiranje glodalcev oziroma deratizacija.
Zelo pomembno je tudi umivanje rok, po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom predvsem v naravi.

Nasveti za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice

V domačem okolju

poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,
poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,
živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,
izvajamo redno deratizacijo,
pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje:pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja nismo v prostoru.
med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z 10 enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.
površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo.

Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut.
pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov, razkužimo še ostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni.

po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodalcev in njihovih ostankov.
po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.
če najdemo veliko število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), obvestimo pristojnega veterinarja.

Pri bivanju v naravi:

pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,
hrane ne puščamo na tleh,
ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
ne poležavamo na golih tleh,
skrbimo za higieno rok.

Pri opravljanju (poklicno) dela v naravi:

pri delu v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh,
ne poležavamo in posedamo na golih tleh,
pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko,
ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
skrbimo za higieno rok predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem,
poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce. (NIJZ)


slika 617358

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev