Slavko Avsenik: Če nas lahko kdo ujame, je to moj vnuk!

26. november 2009 ob 10:36 | 2066
Ob častitljivem jubileju smo se pogovarjali z glasbenikom

Pred natanko 80 leti je na svet prijokal velikan slovenske narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik, ki je ime svoje domovine med prvimi ponesel daleč v svet.

Slavko Avsenik bo, kot nam je zaupal, okroglih 80 let praznoval s kosilom v družbi svojih najdražjih. Danes sicer za harmoniko ne prime več, pogosto pa sede za klavir in še vedno z veseljem ustvarja glasbo - zdaj predvsem za svojega vnuka Saša, ki je pred kratkim ustanovil svoj ansambel in se pripravlja na izid prve zgoščenke.

Slavko nam je v pogovoru sicer zaupal še nekaj zanimiv podrobnosti iz svojih glasbenih začetkov, ob tem pa zatrdil še nekaj zanimivega - do danes se ni naučil branja in pisanja not, a to zanj ni nikakršna ovira.

Kako danes gledate nazaj na delovanje ansambla bratov Avsenik? Vam je zaradi česa žal?
Zaradi ničesar mi ni žal, ker nisem nikdar misli, da bom glasbenik. Vse, kar se je dogajalo, se je zgodilo slučajno, in še danes to analiziram. Lahko samo rečem: 'Hvala moji usodi.'

Kako je ansambel nastal? Ste se doma že od nekdaj ukvarjali z glasbo?
Ne, ne. Brat je bil v Adamičevem orkestru v Ljubljani. In jaz sem prišel v Ljubljano v tovarno nogavic kot pletilec. In potem je Franc Koren potreboval nekoga, ki bi ga spremljal ob petju. Moj brat mu je rekel, da bi ga morda Slavko (torej jaz) lahko spremljal. In to je bil nekakšen začetek. Moram priznati, da me je odkril moj brat.

Vaša najbolj znana skladba je Na Golici. Kako je skladba sploh nastala?
Veste, kako je bilo. Jaz sem bil v nočni službi in ta moj pletilni stroj je pač delal bolj počasi, zato sem se malo sprehajal in mi pride na misel ta melodija para-rara-para-rara-pararararam. In ker nisem znal not in tega (in jih še danes ne znam), sem nekako po svoje to napisal. Potem sem pa brata poklical in mu rekel: 'Jaz imam tukaj neko melodijo. Bi jo ti lahko zapisal?' In to je bilo to.

Golica je danes praktično ponarodela, vrti se na vsaki večji športni prireditve in že dolgo velja rek "Ni veselice brez Golice". Vas kdaj moti, da je Golico danes mogoče slišati skoraj na vsakem koraku?
Ne, ravno nasprotno. Golica je bila tudi pred kratkim izbrana za največkrat predvajano inštrumentalno skladbo na svetu, med vokalnimi je bila izbrana pa La Paloma. Kar pomeni, da ima Golica res odprto pot v svet.

Kako vi danes gledate na to skladbo? Vam že kdaj preseda, ko vas vedno znova prosijo, da jo zaigrate?
No, jaz zdaj nisem več tako aktiven. Igram le še klavir, pa za vnuka Saša sem zdaj pisal pesmi.

Ansambel bratov Avsenik je veliko igral tudi za Slovence v tujini. Kako se vam je sploh uspelo prebiti preko meja?
To je bila naša največja sreča. Ko smo mi se prebili, na primer, v Švico, smo imeli potem za štiri leta vnaprej oddane vse sobote in nedelje za veselice ipd. In to nam je nato dalo korajže, da smo pustili svoje službe in šli med profesionalce. Največja sreča je bila, da smo lahko toliko igrali po Nemčiji, Avstriji in drugje, da smo se lahko preživeli.

Kako so vas sicer sprejemali v tujih državah? Je bila tudi kakšna negativna izkušnja?
Ne, nikoli. Veliko let, pa ne da bi žalil Slovence, je bilo tako, da so nas zunaj ljudje sprejeli, doma pa ne. Domačo publiko je najtežje osvojiti.

Menda je bila skladba Tam kjer murke cveto v Nemčiji prepovedana. Je to res?
Ne, ni bila prepovedana, ampak jaz je nisem hotel prevesti v nemški jezik, ker je to pesem, ki preprosto ne spada v nemški jezik. Tekst govori: "Ti dolina zelena, s krvjo prepojena, predraga ..." (s čimer namiguje na drugo svetovno vojno in nemško okupacijo, op. a.) To so bili pač hudi časi.

Vaš največji "tekmec" je Lojze Slak. Je bilo med vama kdaj kakšno večje rivalstvo?
Se ne spomnim, da bi bilo kdaj kaj takšnega med nama. Jaz njega zelo spoštujem, tudi njegovo glasbo, poleg tega sem pa zelo ponosen, ker je moj brat Vilko veliko pomagal, da je Slak tako lepo izvajal oz. snemal svojo glasbo. Se mi zdi, da bi bila brez Slaka Slovenija precej prazna.

Kako pa ocenjujete današnje narodno-zabavne ansamble? Imajo potencial, da vas dosežejo ali morda celo presežejo?
Danes je takšnih ansamblov ogromno. Da bi nas dosegli ali celo presegli ... v tem žanru, v katerem smo mi original, bolj težko. So pa tako kvalitetni, da jih jaz res občudujem.

Tudi vaš vnuk je ustanovil ansambel.
Ja, glede tega pa moram priznati, da ima neverjetno veliko volje, ves čas vadi. In ko poslušam njegove posnetke pesmi, ki sem mu jih jaz naredil ... Bi rekel, da je njegov ansambel kar na prvem mestu med mladimi ansambli.

Menite, da bo vašemu vnuku težje ali lažje uspeti v glasbi, ker ima tako slavnega deda?
To je pa vse odvisno od njegovega dela. Če bo tako delal kot do zdaj ... Ko poslušam njegove pesmi, mislim, da je on tisti, ki nas bo ujel. Mislim, da mu mora uspeti.

Komentarji 2

če želiš komentirati, se
jany103
jany1036 let nazaj

upam da bo sašo naredil to glasbo ponovno zanimivo, ker mladi narodnjakov enostavno ne sprejemajo in me skrbi, ker tudi jaz igram klavirsko harmoniko. igram 20 avsenikovih in 32 slakovih komadov, pa 10 komadov zabavne in še veseli ribnčan ter belo obleko si že nosila. sedaj delam na tem da grem še na kaki špil, a me skrbi, kdaj bom imel nastope zadovoljivo ispolnjene, ker nisem profesionalec. igram ljubiteljsko.

bcinc
bcinc7 let nazaj

so in bodo ostali-Sašutu pa želim,da jih prehiti.

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev