Spet cenzura: afero Türk-Vasilka Sancin mediji prikrivajo pred javnostjo?!

03. avgust 2010 ob 14:58 | 2747
Najnovejša navidezno intimna zgodba z nespornim političnim pridihom je znova dokazala, kako slovenski novinarji raje kalimerovsko jokajo pri Pahorju in Širci, namesto da bi poročali javnosti
Minuli petek zjutraj smo prvi objavili zgodbo o (domnevni) ljubezenski aferi med predsednikom republike Danilom Türkom in mlado doktorico mednarodnega prava Vasilko Sancin, 31-letno asistentko na katedri za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti (glej rubriko Sorodni članki). Predsednik Türk, njegov urad in žena Barbara Miklič Türk zadeve niso komentirali, češ, predsednik republike "govoric in namigovanj ne komenitira," prav tako je obmolknila Vasilka Sancin. Molk je predsednikova pravica, čeprav bi se o tem dalo diskutirati; po drugi strani pa je Türkov "No comment" značilna in pomenljiva diplomatska govorica, ki jo predsednik Türk, kot nekdanji namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov nedvomno odlično razume. No, predsednikov molk nas tudi ni presenetil. Še več, zelo dobro smo vedeli, da bo predsednik molčal in ničesar demantiral. Zakaj to vemo, naj zaenkrat ostane skrivnost, saj afera po vsej verjetnosti še ni končana.
Naš petkov članek o Türku in Sancinovi je po nekaj urah povzel eden izmed slovenskih portalov (ki se žal ukvarjajo samo s prepisovanjem), danes zjutraj pa je razširjeno novinarsko zgodbo objavil še tednik Reporter; nekoliko bolj podrobno, kot se za tedensko revijo tudi spodobi.
Če nas molk predsednika Türka ni presenetil, nas lahko ponovno preseneča - kaj preseneča, celo šokira – dejstvo, da o tem spet strogo cenzurirano molčijo drugi, predvsem etablirani mediji, tudi Slovenska tiskovna agencija. Ta je na isti dan, 30. julija, med kopico informacijske solate raje objavila vest z naslovom "V newyorški restavraciji tudi hotdog ni več, kar je bil …" . Skratka informacijo, za katero bi skrajno težko rekli, da je pomembna za javnost.
Si predstavljate da bi, denimo v Nemčiji, Italiji ali Franciji, da ne omenjamo Združenih držav Amerike, dva medija (eden od vodilnih spletnih portalov in eden vodilnih političnih tednikov) objavila zgodbo o famozni romanci predsednika države, preostali mediji pa bi zgodbo nonšalantno prezrli?! To je v primeru predsednika Türka še toliko bolj zaskrbljujoče, ker Vasilka Sancin očitno ni "navadna Monika Levinsky," ampak jo predsednik Türk forsira celo za slovensko arbitražno sodnico v bodoči mednarodni arbitraži, ki bo določila slovensko-hrvaško mejo. Ambicij, da bi določala državne meje, pa asistentka nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona zagotovo ni imela. Ta kobajagi intimna zgodba ima tako tudi nesporni politični pridih, torej je pomembna za slovensko javnost - vsekakor bolj kot newyorški hotdogi! Nenazadnje se je predsednik Türk v nedavnem intervjuju za Mladino pohvalil, da je on predsednik 24 ur na dan.
Slovenski novinarji pa (spet) nič. Raje se večinsko zmrdujejo nad tabloidi (kar sicer sploh ni vredno več omenjati, ker je že vsem bolj ali manj jasno, da se pod krinko kritike rumenih tabloidov skriva profesionalna nesposobnost tistih novinarjev, ki celo življenje niso uspeli izbrskati ali si upali objaviti niti malce bolj ene "škakljive" informacije, sedenje in rutinsko poročanje s tiskovnih konferenc pa imenujejo resni žurnalizem) in hodijo kalimerovsko jokati k politikom (tokrat predsedniku vlade Borutu Pahorju in ministrici za kulturo Majdi Širca), naj popravijo medijsko zakonodajo. Kot da bi zakonska regulativa omogočala raziskovalno novinarstvo. Taisti slovenski novinarji medtem "profesionalno pogumno" in do zadnjih pikantnih podrobnosti poročajo o francoski prvi dami Carli Bruni, ljubicah Silvia Berlusconija in fantih pokojnega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Poročajo?! Hm, morda res pretežka beseda, saj samo plonkajo iz tujih medijev, ne da bi sami karkoli preverili.
Smešno in bizarno hkrati!
Tipičen primer je Pop TV. Med petkovo objavo našega članka in današnjo objavo v Repoterju so včeraj zvečer – kot po naključju - naredili intervju s predsednikom republike Danilom Türkom. O predsednikovi najnovejši aferi in Vasilki Sancin niti besedice, čeprav je to absolutno medijska top tema. Jani Muhič, bralec večernih poročil, imenovanih 24ur zvečer (saj, kje na svetu pa špikerji večernih poročil intervjuvajo predsednike držav?), je Danila Türka raje spraševal o Novi ljubljanski banki in podobno, torej zadevah, kjer predsednik države nima prav nobenih pristojnosti. Mimogrede, predsednik Türk je v tem intervjuju večkrat komentiral "govorice in namigovanja," čeprav tega, kot trdijo v njegovem uradu, predsednik ne počne. Kot da bi se Jani Muhič, Pop TV (direktor informativnega programa Tomaž Perovič je s tem intervjujem dokazal, da je Pop TV politično gledano zelo zelo kontrolirana televizija) in Danilo Türk delali norca iz novinarjev in javnosti.
Kakorkoli, zgodba o Danilu Türku in asistentki Vasilki Sancin je nekaj mesecev po razvpiti aferi Baričevič še enkrat dokazala, da so etablirani slovenski mediji - meni nič tebi nič - sposobni pred državljani zamolčati vse, kar jim (ne) paše, če to ustreza določeni politiki ali politiku. Najbolj tragično pa je, da politikom in njihovim lobistom včasih niti ni potrebno posebej cenzorsko ukazovati, saj uredniki in novinarji že vnaprej samocenzurirano vedo, kaj jim je storiti.
Ja, še dobro, da imamo zadnje čase internet in kakšno revijo povrhu …

slika


Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev