Zelena zgodba Uroš Sedej

05. december 2015 ob 15:04 | 209
Na "morju" izgubljen,
sam sebi prepuščen,
v čoln voda vdira,
temna misel ga razžira.
Rešen je, ko zagleda otok,
veseli se kot otrok.
Končno pride na obalo,
vsem bogovom poje hvalo.
Hrano išče brez uspeha,
povsod le trava,
taka ta prava,
v mraku utrujen pade, odneha.
Z novim jutrom v grozi ugotovi,
da ponoči ni bil sam...vidi sledi.
Odloči se jih izslediti,
in tako morda se rešiti.
Hodi in hodi pa le zagleda,
a kaj? Ja Hotel seveda.
Prava civilizacija,
pijača in restavracija.
Ne more verjeti svojim očem,
in tu je tudi velik problem.
Oči vajene prizora vsakdana,
ne vidijo, da to je fatamorgana.
V tem trenutku tema pade na oči...
Glava ga boli, ko se zbudi...
V vodi je obkrožen z zelenjavo,
in tisto zeleno travo.
Zvezan ves začne kričati,
moliti in moledovati.
Pokažejo se domorodci mali,
ki so ga v lonec dali.
V obrednem plesu,
vsi so v transu, v stresu,
s travo se zadimijo,
nanj pozabijo...
Na srečo nesrečniku vrnejo se moči,
razvežejo vroče travne se vrvi,
iz lonca plane zelo ogret,
teče, teče, ker hoče živet.
Na obali,
splav zagleda,
ga ukrade seveda,
hiti, da vse prši na vse strani.
Končno rešen po morju plava,
na splavu pa velik zaboj: zelena trava.
Ona v bistvu ga je rešila,
mu duha osvobodila,
in sreča mila,
neka ladja res ga je rešila.
V zapor so ga dali,
in nanj kričali,
da je tihotapec trave,
tiste iz splava, ta močne, ta prave.
Bil je na morju izgubljen,
nato skoraj kuhan in pečen,
pobegnil rešen, ter potem zaprt,
brez trave pa bil bi že zdavnaj trd.
To sicer vse je izmišljeno,
a v dobri veri mišljeno.
Trava res življenja rešuje,
uzakonite jo in to, to bistvo je.
Ne bit fin - go green.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev