Ustno poslansko vprašanje predsendiku Vlade - varčevalni ukrepi v slovenskem zdravstvenem sistemu

24. maj 2009 ob 10:15 | 446
REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR

6. redna seja - 18. maj 2009


ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj! Zdravje mora biti vrednota, ki jo država mora zagotavljati vsem državljanom enakopravno, ne glede na status pacienta. Država mora pacientu nuditi oskrbo, ko jo le-ta potrebuje in ne le takrat, ko je pacient fizično sposoben plačati usluge zdravstvu. Zdravje ne sme biti privilegij bogatih.

Na žalost v Sloveniji zdravje ni več osnovna človekova pravica. Zdravje je postalo tržna dobrina z milijonskimi zaslužki. Zdravje in življenje vseh državljanov in državljank ne sme biti odvisno od birokracije. Zdravje mora imeti prednost pred birokracijo in posamezniku mora zdravstveni sistem to tudi omogočiti. To je pet izhodišč, ki se jih mora država držati, če hoče urejati svoj zdravstveni sistem, tako da bo narejen po meri tistega, ki ga pravzaprav koristi. Vendar se zdi, da v Sloveniji nimamo pravega načina, kako priti do vseh teh postulatov in jih zagotoviti. Kar nekaj zadev bi lahko izpeljali na ta ali drug način, pa vendar sprašujem predsednika Vlade, kako bo ob vseh varčevalnih ukrepih, ki jih predvideva Vlada zagotovil vse to, kar sem v začetku naštel.

Dejstvo je, da zdravniki se puntajo. Izposlovali so si 27,42% povečanje plač in vendar zdravstvo ni na boljšem, ampak iz dneva v dan peša. Dejstvo je, da zdravniki sedijo v Ljubljani, na obrobju zdravnikov primanjkuje. Doma, v Ljubljani čakajo in nočejo iti ven. Sprašujem, zakaj Vlada ne naredi tega, da bi zdravnik po končanem študiju moral takšno obdobje, kot je študiral, iti nekam, kamor bo določil minister za zdravje. Na ta način bi v Sloveniji, kjer noben kraj ni daleč, lahko zagotovili enakomerne pogoje za vse kraje. In vendar zdravniki raje ostajajo doma. Če gredo recimo v privatno prakso, zakaj jim država ne zaračuna tistega, kar je vanj vložila? Ampak kar pozabimo na to. Ali smo res tako bogati ali kaj podobnega? Zaenkrat toliko.

Sprašujem tudi, zakaj se ne uvede klinični farmacevt v bolnicah? Namreč, Američani so ugotovili, da letno prihranijo okoli 4 milijarde evrov samo z zagotovitvijo tega novega delovnega mesta. Zadev je še polno in časa zmanjkuje, ampak prosim najprej za to. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima predsednik Vlade, gospod Borut Pahor. Prosim.

BORUT PAHOR: Gospod poslanec. V uvodu vašega vprašanja ste navedli pet izhodišč. Z vsemi petimi izhodišči se strinjam. Zdravje naših ljudi je najpomembnejše. Rad bi vas obvestil, kako se slovenska Vlada namerava lotiti tega vprašanja tako, da bi bil odgovor skladen s temi izhodišči.

Najprej je treba ugotoviti, da slovensko zdravstvo deluje v zastarelih zakonskih okvirih, ki ne predstavljajo več ustrezne podlage za razreševanje problematike, ki jo navajate. Eden glavnih virov za težave zavarovancev zdravstvenega varstva, ki jih omenjate v vašem vprašanju je neustrezna opredelitev javne zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji in razmejitev javnega zdravstva v zasebnih zdravstvenih storitvah. Soočamo se s prikrivanjem javnega in zasebnega dela zdravstvenih delavcev, z nedopustnim prepletanjem javnih in samoplačniških zdravstvenih storitev in obravnav ter tudi, kot ste sami rekli, neracionalno organiziranostjo in neučinkovitim delovanjem izvajalcev zdravstvenega sistema. Vlada se teh okoliščin v celoti zaveda, zato intenzivno, kot veste, ne brez polemik - javnih, strokovnih in siceršnjih, pripravlja nove zakonske okvire, ki bodo reformirali slovensko zdravstvo s tremi cilji: posodobiti in izboljšati organiziranost dejavnosti, povečati dostopnost državljanov do zdravstvenih storitev in tretji zagotoviti učinkovitejšo porabo sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so sredstva uporabnikov.

Skrajno zaostreni materialni pogoji, tudi kot posledica recesije, terjajo tudi posege, ki bodo v izvajanje javnih zdravstvenih programov posegle s takojšnjim učinkom. Jasno je namreč, da je povečanje števila nezaposlenih, skrajševanje delovnega časa in upočasnitev rasti bruto domačega proizvoda, seveda vpliva na zmanjševanje prihodkov obveznega zdravstvenega zavarovanja. Hkrati pa se zaradi spremembe plačnega sistema v javnem sektorju v zdravstvu, kot ste sami rekli, gospod poslanec, soočamo z relativno visoko rastjo plač zaposlenih. Oboje vodi v povečanje razkoraka med prihodki in izdatki zdravstvene blagajne in Vlada mora ukrepati.

Doslej sprejeti varčevalni ukrepi na Skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje gredo v smeri: racionalizacije dela zdravstvene dejavnosti in bolj smotrnega predpisovanja zdravil in porabe le-teh. Vrednost programov zdravstvenih storitev izvajalcev, naj bi se znižala za 2,5%. To naj bi uprave javnih zdravstvenih zavodov zagotovile izključno z notranjim zmanjševanjem vseh vrst stroškov poslovanja, kot je na primer: znižanje stroškov amortizacije oziroma z racionalnejšimi oblikami izvajanja procesov, zmanjšanjem obsega nadurnega dela, predpisovanjem generičnih zdravil namesto originatorjev in z drugimi ukrepi za zmanjšanje odhodkov za zdravila.

Spoštovani gospod poslanec, skupni cilj vseh ukrepov Vlade je, da v zdravstvenem sistemu v zaostrenih ekonomskih razmerah ohranimo doseženo raven zdravstvenega varstva prebivalstva in dostopnost do zdravstvenih storitev. Kot ste sami rekli, socialni status ljudi ne more biti odločilen za to ali dobijo primerno zdravstveno oskrbo ali ne. In Vlada se bo tega principa pri ukrepih in pri reorganizaciji zakonske podlage držala. Pacienti zaradi tega ne morejo biti prikrajšani, ne bodo in storili bomo vse, da bo omogočeno uveljavljanje pravic, ki jih bodo zakoni zagotavljali.

Pri omenjenih ukrepih gre le za racionalnejše obnašanje zdravstvenih storitev, ki pa bi bilo obvezno v vsakem primeru. Naj ob tem poudarim, da Ministrstvo za zdravje in zavod za zdravstveno zavarovanje intenzivno delujeta s pogajanjem za znižanje cen zdravil.

V nadaljevanju, če bo možno za čas pa bom še odgovoril gospodu poslancu. Prosim.

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Prosim gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, prosim.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa.
No gospod predsednik, v vašem odgovoru sem marsikaj slišal vendar pa nisem slišal nekaterih bistvenih zadev.

Recimo, zakaj ne gredo vsa naročila za kompleten zdravstveni sektor z enega naslova? Vsaka bolnica po svoje naroča, tako potrošni material kot razne aparature. Razni vmesniki, posredniki si računajo od trideset do sedemdeset odstotne zaslužke, država oziroma zavarovanci to plačujemo. Kdaj se bo nehalo s tem?


Poleg tega, kdaj se bo uvedla odgovornost zdravniškega poklica do pacienta? Pacienti umirajo in to ne kar tako in ne malo. Veliko je takšnih, ki so naredili veliko škode in vendar se nikomur nič ne zgodi. Zdravniška zbornica jasno ščiti svoje kolege in nikoli ne bo odobrila tudi kakšne tuje preiskave v kakšnem čudnem primeru.

Druga zadeva, koncesionarstvo. Omenili ste koncesionarstvo pa vendar mislim, da bi bilo potrebno postaviti koncesionarstvo na drugačne temelje, upoštevajoč tudi angleške primere oziroma njihovo prakso, ki se je v nekaterih segmentih pokazala kot zelo slaba. In vendar imamo v Sloveniji ideje, ki bi lahko popravile to zadevo.

Naprej. Prihodki v zdravstveno blagajno. Zakaj se ne sčistijo prihodi delavcev iz tujine, ki smo jim zopet dali 16.500 delovnih dovoljenj. Od njih, od teh delavcev nima zdravstvena blagajna nič. Ima minus, ima škodo v kolikor se ti delavci poškodujejo ali zbolijo.

Mislim, da je tukaj še cela vrsta vprašanj, konkretnih vprašanj, ki terjajo konkretne odgovore. Hvala.

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod predsednik Vlade, Borut Pahor. Prosim.

BORUT PAHOR: Te odgovore bo Vlada dala z ustrezno reorganizacijo zdravstvenega sistema. Vlada je poskrbela in to moram reči, da drugače kot v preteklosti, za pravočasno podpisane pogodbe z izvajalci in kljub zmanjšanim proračunskim okvirjem zagotovila, česar doslej ni bilo, da je bolnišnicam, to ste omenjali, da se otepajo z najhujšimi nakopičenimi izgubami, namenila sredstva za poplačilo za ostalih neporavnanih obveznosti. Vlada bistveno zaostruje odgovornost vodstev javnih zdravstvenih zavodov in okrepila je tudi nadzor nad izvajanjem zdravstvene dejavnosti.

Kaj načrtujemo v prihodnje poleg sprememb dveh pomembnih zakonov? Odložili smo plačilo obveznosti do amortizacije, zaostreni odnos do izvajanja javnih razpisov. Naj navedem samo za primer prizidka k Onkološkemu inštitutu. Ta je bil razpisan pred enim letom za 2,400.000 evrov. Sedanje Ministrstvo za zdravje je razpis izpeljalo za 1,100.000 evrov. Projekt je v gradnji. Uspeli smo se dogovoriti tudi s prostovoljnimi zavarovalnicami, ki so zaradi uveljavljanja zgoraj omenjenih ukrepov, zmanjšale tudi svoje stroške, da bodo prevzele obveznosti iz obveznega zavarovanja in podpisala dogovor, da ne bodo dvigovale premije. Nobeden od teh ukrepov, spoštovani gospod poslanec, ne gre na račun zavarovancev, kljub zaostrenim razmeram.

Na koncu naj dodam, da v Vladi razmišljamo, da bi se iz naslova plačanih davkov na dobiček, ki so jih zdravstvene organizacije morale plačati zaradi nepravilnih nakazil Zavoda za zdravstveno zavarovanje, vsaj del teh sredstev namenil za skrajšanje čakalnih dob.

Skratka, spoštovani gospod poslanec. Tako vi kot Vlada se strinjamo, da imamo sistem, ki ne ustreza več potrebam sodobne Slovenije in njenih ljudi, zlasti ko gre za zdravje. Pripravljamo spremembo zakonodaje in to bistveno. Če na kratko povzamem. Predlagamo reformo zdravstvenega sistema. Želimo okrepiti javni sektor, želimo urediti tudi njegovo razmerje z zasebnim. Vse to so torej razlogi za to, da bo kmalu ta visoki zbor obravnaval to zakonodajo, jo po potrebi dopolnil in Slovenija bo dobila mislim, da sodobno dobro organizirano zdravstveno varstvo, zlasti javno.

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod Jelinčič, proceduralno. Prosim.

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: V skladu z 246. členom drugim odstavkom zahtevam, da glasujemo o tem, da bi se razprava v Državnem zboru odprla pred vsemi, mislim, da gre za hudo problematiko, ki jo je potrebno razgrniti pred vsemi in kjer je treba najti prave rešitve. Jaz sem prepričan, da tukaj notri v Državnem zboru so ljudje, ki lahko damo tudi kakšne ideje, ki se jih potem implementira v novem zakonu, kajti konec koncev ne smemo delati na načine kot se je delalo od leta 1992 naprej, ko je vladajoča struktura dala en svoj predlog in ga je na silo izglasovala v Državnem zboru na škodo državljanom in državljank. Zato še enkrat, gospod predsednik, drugi odstavek 246. člena. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. O predlogu poslanca gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade na njegovo poslansko vprašanje bo Državni zbor odločil jutri v torek, 19. maja v okviru glasovanj.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev