LE BLIŽINO SI ŽELIM

26. november 2010 ob 11:16 | 128
LE BLIŽINO SI ŽELIM

Le bližino si želim, a te nigdar ne dobim. Čeprav imam ljubezen, ki pomeni mi vse, ne čutim nikdar več bližine, ki meni največ v življenju pomenila je. Tako zelo sem sama, tako zelo na tleh, rada bi jokala, se nikdar zbudila in odšla v lepši svet. Ne zmorem bolečine, ta premočna je, nikdar ne izgine, saj jo vedno več je. Le jaz se utapljam v njej, pa ne znam iz nje, bolečina je neznozna, ta ubija me. Sama sem v sobi, jočem se, ker tako obupno je življenje, da najraje na svet nikdar ne prikažem se. Ne morem več dihati, ne zmorem se jokati, ne smejati, ker preveč je res vsega, kar grozno me boli, kamen imam na srcu, ta dušo ubija mi. Le bližino si grozno želim, a je ne dobim. Ko zdaj sama sem v sobi, žalostno med stenami bedim, le tiha misel nanje ne izgine, tako boli da jih več ni. Rada sem jih imela, bili so mi vse, zdaj to sem izgubila, ne znam na prej pognati se. Le v prepad bi rada skočila, da nikdar ne najdete me, da sem žalostna vam povem, da osamljeno počutim se. Le pesem žalostno mi poje, ki vabi v smrt me, le pesem poje, katera otožna je. In kričala bi na glas, da nujno potrebujem vas, da le vas imam, ki tako grozno rada vas imam. Tako grozno pogrešam vas, vas prijatelje moje, vas, ki ste mi edino upanje, ves svet, vas katere ne bom nikdar pozabila. Zdaj končno jočem se, bolečina po licu mi polzi, le močen jok, me pomiri. Ti si ta, ki si ga tako želim, ti si ta, za katerega živim. Bojim se da nekoč izginem, pa nikdar ne izveš, kako zelo ljubim te, da mi res pomeniš vse. Vi ste moji prijatelji, a na žalost ne znam več začutiti to, imam občutek, da vsi odmikate se, mene pa samo na tleh v kotu objokano puščate. Ne veste kako obupno si želim, da bi bila srečna vsaj en dan tudi jaz, da bi se iz srca nasmejala na ves glas. Tako zelo si želim, da vsaj kdo prisluhnil od vas bi mi, da nisem vedno jaz tista , katera prvi korak naredi. Če vas ne pokličem, tudi vi mene nikdar ne, to me grozno moti, da od sebe odrivate me. Noben od vas nikdar ne naredi prvega koraka in me vpraša kaj narobe je,
kako se počutim, ali mi dobro je. Jaz si resnično želim, da nekoč ugotovili bi, da niso le laži, da res največ na svetu pomenite mi. In tebi dragi Miro, resnično ti hvala, ker mi ob strani stojiš, ko te potrebujem, mi sebe podariš. Si ljubezen moja, edini fant, kateremu sem dala priložnost, da resnično spoznav bi me, edini, za katerega življenje ohranjeno je. Včasih bi se najraje obesila, prerezala dlani ali se čez oken pognala bi, le da bolečina za vedno izgine, le da ta obup enkrat mine. Grozno je živeti, če se počutiš sam, pa čeprav vem, da vas imam, ki ste se dotakili mojega srca. Če nebi imela nešteto ovir, bi živela srečno. Če se nebi mogla za bližino podajati v pekel. Le bližino si grozno želim. Le počutiti se želim, tako kot človek, ki ima za kaj živeti.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev