MGX

26. november 2010 ob 11:34 | 58
:(

ČE NEKEGA DNE IZKRVAVIM BOM IZKRVAVELA ZATO KER, MI NIKOLI NOBEN NE PRISLUHNE, PA ČEPRAV SEM TIHO IN NE ZNAM KRIČAT, GOVORIT KER ME JE STRAH, VEDITE, DA SM TUD JZ ČLOVEK, KI RAB BLIŽINO IN PIŠE VSE TO ZATO, DA BI MI KDO POMAGU VSAJ PREK PISANJA. NIMAM MOČI DA BI GOVORILA, NIMAM MOČI DA BI JOKALA, NIMAM MOČI DA BI KRIČALA, LE REZATI SE ZNAM IN PISATI O TEM KAR ME MUČI. MOJA BOLEČINA JE PREMOČNA DA BI POMISLILA NANJO, ALI GOVORILA V NJEJ. BOJIM SE ZATO, KER VEM DA BI VSA ČUSTVA EKSPLODIRALA IN BI IZBRUHNILA V HUDO JEZO IN JOK. ZATO NE GOVORIM IN NE KRIČIM. LE REŽEM SE, DA SE ZAMOTIM IN SE UNIČIM, KAJTI RADA BI ZA VEDNO IZGINILA, TUKAJ TOKO VEČ NI NIKOGAR KI BI MI KAJ DOSTI POMENIL, RAZEN DRUŽINE IN FANTA. AMPAK JE BOLEČINA PREMOČNA, DA BI IMELA MOČ, DA ŽIVIM. TEŽKO MI JE ŽIVETI. VEDNO TA MOLK, KI ME UBIJA. VEDNO ME SAMO VSI KRITIZIRAJO ČE SE SMEJM SM NEUMNA MI PRAVJO, ČE JOKAM SM NEMOČNA, KAJ NJ POL. SPLOH NE SMEM IZRAŽAT ČUSTEV. MAH, ŽALOSTNO BI IZGINILA, AMPAK NE BOM. NČ, ADIJO.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev