SAMOPOŠKODBE

26. november 2010 ob 11:51 | 143
SAMOPOŠKODBE

Moje roke so polne grozljivih ran,
zarežem jezo in jo za trenutek spustim stran.
Sproščena, zadovolna, utapljam se v krvi fizične bolečine.
Zarijem v roko rezilo, vse gre proč.
V tistem momentu gre vse mimo.
Pozabim na vse,
samo v roko poglobim se.
Saj bi živela, pa preveč boli,
pijavke so rane, ki srce razjedajo mi.

RANE

Pride rezilo in poredeči roko,
prav kmalu začuti jo moje telo,
prav kmalu zagleda jo moje oko,
prav kmalu je tukaj mokro.
Roka je nekaj posebnega,
z krvjo je potopljena vsa,
še sama se vanjo potopim,
duši izlet dovolim.
Brž rezilo po roki poleti,
zapleše po roki in me sprosti,
zarije se v dlan,
nova črta v njem je zaman.
Tiho, žalostno je okrog mene vse,
rane moje zakaj ste na roko izlile se,
v meni žalost še vedno živi,
v meni bolečina gori.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev