V SPOMIN MOJI PUJSIKI

24. november 2010 ob 22:13 | 231
IŠČEM TE

Iščem te, a ne morem dojeti, da te ni, zabrisane so vse tvoje sledi. Kje si ti?
Ti, ki bila si mi vesel nasmeh, sedaj le solza si mi v očeh.
Hotela sem, da si ljubezen srca mojega, a na mesto tega sem izgubila pol življenja svojega.
Želela sem, da bila bi moje sonce, a sedaj mi je hladno.
Srce in duša ponoči mira nimajo, ker preveč na tebe mislijo.
Sedaj le solze polzijo mi, ko tole pesem pišem ti.

slika



NAŠLA SEM OSEBO, KI BILA MI JE VSE-(13.5.2007)

V noči iščem tvoj obraz, večkrat rada v samoto zbežim, pogledam nebo z mislimi k tebi zbežim. Nisem te prebolela, vse bi dala , da se vrnem k tebi. Moje življenje zdaj postaja še težje, pusto, kajti izgubila sem te.Ugasnila je luč. Ničesar ne čutim. Zdaj bojim se. Zamanj iščem nove moči, da svoje življenje premagala bi. Jočem, da prišla bi nazaj. Tebe ni, sama se prebujam z solznimi očmi, ter gledam sliko na kateri si ti. Jočem zamanj, da k meni vrnila se bi. Vedno si bila moja edina tolažba, edina oseba, ki me ni nikoli prizedela, ter edina oseba z katero sem bila resnično srečna. Lajšala si moje bolečine, dalšala moj čas. Bila si edina oseba, katera brez mene nebi preživela, edina, ki si me resnično potrebovala in bila odvisna od mene, kakor jaz od tebe. Zato me ne budite, kajti v moje sanje je prišla, vedno v srcu jo bom nosila in nekoč po njo odšla. Hudo mi je ker sem te mogla zapustiti, pučutim se krivo, samo ni bilo druge rešitve. Žal mi je da sem to storila, pa če bi živela samo še en dan bi mi bilo lažje, se nebi obsojala, ker te nebi jaz poslala v smrt. Obljubim ti, da nekoč pridem pote.


V SPOMIN PUJSIKI

Kjerkoli že si in boš, vedi da boš vedno z menoj, z menoj v mojem srcu.
Tvoj plamen je žalostno ugasnil, še zadnji delček tebe je izginil.
Kako naj pozabim te, kako naj iztrgam kar vsadila si mi v srce.
Ne znam pozabiti, ne znam solze potočiti.
Tako težko mi je. Tako zelo pogrešam te.


PROSIM PRIDI NAZAJ !!!!!!!!-(18.5.2007)

Ostala sem sama.
Molim, da se vrneš k meni.
Da, vrneš se nazaj v moje življenje.
Vse je prazno.
Ne veš, kako sem žalostna,
pršla bi dol, ter nikoli nebi odšla.
In molim v nebo, da te vrne,
da spet objamem te in da ti pojem mojo pesem, da pogrešam te.


ISCEM TE ZAMANJ-(28.12.2004)

Moje življenje je kot temen oblak,
veter mi odpihnil je vso srečo,
solze mi po licu polze,
če vidiva se nihče ne ve,
a v srcu čutim, da vidive se vsaj enkrat še.
Hvala ti za vse,
za vse, kar dala si mi,
kadar sama sem bila in
na skrivaj sem jokala
iskala te zamanj.


ŽAL MI JE-(8.10.2007)

Sovražim te. Želim si da umreš. Oprosti mi. Naj mi bog odpusti. Življenje me je izneverilo.
Nisem si želela da se to zgodi, vendar sem mogla. Včasih je osoda, rešitev, da prihraniš nekomu trplenje, pa čeprav se boš pol celo življenje počutil krivega, ker si dovolil, da se to zgodi. Težko je gledati nekoga ki trpi, še težje ko ga daš ubiti. Oprosti mi. Ni važen, kdo je ta oseba. Ni važen, kaj je. Ni važen, zakaj. Ni važen. Ne sprašuj, kajti ni važen. Zdaj sem le jaz žalostna, ker je ni več. Z menoj je le grozna tišina, ki plaši me, tišina ki ubija me. Bila si mi vse, kako naj brez tebe živim? Zdaj so moji dnevi pusti in žalostni, kajti tebe ni več. Po meni zdaj le grenke solze polzijo, ne vidim več dneva, ne čutim srca, so le težki dnevi, kateri ne poznajo meja. Jokam, a bolečina ne izgine. Tebe ni in jaz sem sama. Nikogar ni, ki bi me potolažil, nikogar ni kateremu bi se lahko zaupala. V sebi nosim bolečino, ki me bo ubila, kajti ni človeka, kateremu bi se lahko zaupala. Nikjer ni nikogar, le ti si mi bila vse, pa te ni.
Le tebi sem izlila bolečino, le ti si me mirila, le ti si mi bila celo moje življenje. Brez tebe bom umrla, kajti tako zelo me boli, da te ob meni več ni. Ne zmorem živeti z bolečino, ki jo čutim ob tvoji izgubi. Ne zmorem, kajti tako zelo pogrešam te, da najraje na konec sveta podala bi se, ter tam poiskala te.


V SPOMIN PUJSIKI

Kjerkoli že si in boš, vedi da boš vedno z menoj. Z menoj v mojem srcu. Tvoj plamen je žalostno ugasnil, še zadnji delček tebe je izginil. Kako naj pozabim te, kako naj iztrgam kar vsadila si mi v srce. Ne znam pozabiti, ne znam solze potočiti. Tako težko mi je. Tako zelo pogrešam te.

slika



PUJSIKA POGREŠAM TE!!!-(23.3.2008)

Dve leti je minilo, odkar odšla si ti. Odšla v raj si mi. Nikdar več se vrnila, mene samo si pustila. Joče se moje srce, ker močno pogrešam te. Jočem, da izgnala bi bolečino, a preveč, preveč jo je. Ne veš kako zelo pogrešam te, da hudo mi je, da nikdar več k meni ne vrneš se.
Ne znam brez tebe živeti, saj pomenila si mi vse, saj v življenju največ naučila si me.
Kako naj grem naprej, kako naj pozabim te, ne znam več živeti, brez tebe mi grozno je.
Ti si moja pesem, ti si biser moj, ti si največje bogastvo, ki imela sem ga, zdaj le v srcu žalostna pesem mi igra. Le ena. Bila si edina, ki pomenila vse si mi, zdaj brez tebe živeti, ne vidim več nikakršne poti. Čeprav si daleč od mene, nikoli te ne bom pozabila, vedno v srcu te bom nosila. Ko v naročje vzela sem te, močno objela te, začutila sem bližino, ki nihče ni znal dati mi je. Zdaj brez te sem bližine, ki močno pogrešam jo. Zdaj le prazna sem lupina. Tvoja slika na steni močno gani me, saj vem da nikdar več ne vidim te. Ostal mi je le vtis stopala tvojega, le slike, le spomin, ki nikdar ne zbledi, le čustva, ki sedaj čutim jih, ko te več ni. Jočem se, jočem ker ne slišim te, ker ne čutim te, ker vse v meni prazno je. Tišina me ubija, ubija me, da te ni. Kje si zdaj, ali te res nikdar več ne bo nazaj? Kam si odšla, ali pogrešaš me, ali kdaj spet k meni vrneš se? Močno želim si, da vsaj enkrat še objela bi te, da spet začutila bi tvoje srce. In kričim, da hočem te nazaj, da hočem k tebi v raj. Ko v nebo se zazrem pomislim da si morda v njem, da gledaš me iz neba in mi govoriš da se morda še kdaj srečava. Žalostno padajo kaplje z neba. Jočejo se oblaki. Nebo je temno, kod temen je moj svet. Zakaj vzeli so mi edino prijateljico, ki največ pomenila mi je in nikdar ni hotela zapustiti me. Zakaj vzeli so mi te? Pujsika pogrešam te!!!


SANJAJ DOKLER SE NE SREČAVE SPET- (7.4.2006)

Najin zadnji objem,
brez besed odšla si daleč stran, ko zbledela noč je v zadnji dan,
a jaz, ostala sem sama.
Dan za dnem sprašujem se
kdo zdaj nežno boža te,
ko ob sebi iščem te,
kot rezilo tvoj konec me zaboli,
le tiha misel nate me pomiri.
Zdaj vem, nimam te
a ti bila si mi vse,
mirno spi tu in vedi, da za vedno čuvam te.
Le sanjaj, sanjaj naprej
dokler se ne zbudim in bova skupaj, spet jaz in ti.
Je žalost in so besede, ki jih zamolčim,
tiho bom prosila le,
da srečam te nekje,
še si z menoj, v mojih solzeh
v srcu zaklenjena dokler ne pridem v tvoje srce spet.
Ko bova nekoč skupaj, obe odklenile bova srce
jaz zate in ti zame in spet bova skupaj. Le jaz in ti.
A morda me jutro več ne prebudii
in k tebi vrnem se,
močno, močno objamem te,
nikoli več te ne izpustim,
te v moje naročje posadim.
In potem pride čas, da spet odideš ti,
v moje sanje tja v temo jaz podala se bi,
kdaj te bom objela in stisnila močno
ali te kdaj našla bom v sanjah, zelo težko.
Le pokaži mi svojo pot in prec našla te bom,
da spet k meni vrneš se.
Noč je strašna in temna,
preveč poti je da našle bi se midve.
In rekli so, da upanja ni več,
naj kar pozabim te,
jaz pa vem, da upanje je še.
Če bi k meni se vrnila
močno, močno v moje naročje bi te posadila,
če bi le k meni se ti vrnila.

slika


Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev