1. MAJ

01. maj 2010 ob 06:08 | 502
Še vedno tli,
nočni kres je ugasnil,
tlijo le ostanki vejevja,
kot v ljudeh praznik,
tisti, ki je namenjeno njim,
preprostemu delavnemu človeku,
tistemu, ki se čuti odrinjenega,
tistemu, ki se boji prihodnosti,
tistemu preprostemu človeku.

Tisti materi, ki za strojem razmišlja,
preračunava dobljeno plačilo za delo,
delavcu, utrujenemu od včeraj,
ki se boji reči, ne zmorem,
sprejema pa ponujeno,
dela v strahu pred jutri.
Pripete imajo rdeče nageljne,
simbol nekega časa,
boja proti izkoriščanju,
včasih simbol boja.

In ta preprost človek,
v družbi s sebi enakimi,
zre v žerjavico,
čaka morda, da zagori plamen,
ob pesmi in pogači,
tisti od doma prinešeni,
ob vinu iz brajd nazdravi,
se veseli svojega praznika,
praznika žuljavih rok, pričakovanj.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev