DOMIŠLJIJA

21. november 2009 ob 01:28 | 203
Včasih domišljijo peljem na potep.
Rušiva zidove verjetnega in riševa
nove poti.
Čez sence vrževa mavrico in solze
učiva smeha.
Kot otroka kukava skozi ključavnico
jutrišnjega dne.
In predstavljala si svet, kjer
srečo vsak dobi.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev