nekoč se bom vrnil

07. februar 2009 ob 18:49 | 712
nekoč se bom vrnil,kot vrne se vsak,
po mnogih bom bitkah že stari vojak,
brez upov bom hodil in novih želja
nihče nebo vedel kje bil sem doma.
toćaj mi bo stregel,ki bo se otrok,
peljala neznana me bo ulica v krog.
zaspano bo mesto,ki moje več ni,
le v sanjah iskal bom stare poti.
srečal bom starko ki mimo bo šla,
prisluhnil bom glasbi,ki gre do srca.
spomin me bo ganil in čudni nemir,
velika bo luna in pel bo skovir.
ljubezen umrla je tukaj nekoč,
ni več se vrnilo kar uzela je noč..
dišale so trave in mak je cvetel,
le s teboj do reke nihče več ni šel.

Komentarji 23

če želiš komentirati, se
Pikica_Pokica
Pikica_Pokica7 let nazaj

kul...=D

dule82
dule827 let nazaj

pikica pa ne da ti je tovrstna pesnitev ušeč..

Pikica_Pokica
Pikica_Pokica7 let nazaj

ja kaj a ni lepa???=D

sponka.com
sponka.com7 let nazaj

..na prazničen dan, lepo je zapisana pesnitev.
dule82 če je tvoj ta pesniški talent, prejmi moje čestitke..

dule82
dule827 let nazaj

žal sponka to je ena stara,stara pesmica,žal tone v pozabo:((((((((

-karmen-
-karmen-7 let nazaj

oooooooo kak lepo.

dule82
dule827 let nazaj

hvala karmen:)

valkira
valkira7 let nazaj

bravo :)))))

dule82
dule827 let nazaj

HVALA VALI

stankapet
stankapet7 let nazaj

... TUDI JAZ ....

dule82
dule827 let nazaj

:) VSAK SEBO

GRCNARKA
GRCNARKA7 let nazaj

lepo, lepoooooooooo, le kaj se še skriva v tebi?

tjasha57
tjasha577 let nazaj

lepa pesmca!ja je čutit žalost!dajta še kej veselga najdit!

rokce2
rokce27 let nazaj

Potem pa se starka obrnila bo,
uprla koj vame temotno oko.
Se ustavil korak bo, dih bo zastal,
hipen preblisk v spomin zaoral-
v očesu se plamenček spet bo prižgal.

Zasenčil bo luno, njen čarobni sijaj,
v duši pa stvaril neznanski vihar.
Soldata objame me takšen nemir,
da se prestrašil bo, zlobni skovir!!
A hitro se spomnil bom, starih manir.

Bom stopil do starke, prijel jo čez pas,
kot nekdaj krepak bo moj počeni glas.
O, ljuba, predraga, se spomniš me še??
Glej, kot obljubil, sem vrnil jaz se..
tak planejo solze na lici obe.

Me bojni je metež odpeljal v stran,
sem komaj obranil se smrtnih jih ran.
V vojni sem zmagal, bil odlikovan,
pa vendar najhuje sem bil kaznovan-
že trideset let tebe iščem zaman!

In dahne zdaj starka skozi solze,
kot ob slovesu ji bije srce:
Čakala sem nate let pet in še dve,
a v žalost utonilo je moje srce-
nihče ni verjel, da ti živ si nekje!

Zadehtele bodo trave, mak bo zacvetel,
v mesečini ob reki tvoj poljub bom prejel;
Noč vse bo vrnila, kar sploh vzeti sme.
Odšla je mladost, a kaj nama to je,
saj ljubiti ne jenja - plameneče srce!

sponka.com
sponka.com7 let nazaj

..tudi odlično nadaljevanje. lepo rokce2

rokce2
rokce27 let nazaj

ojoj:(

dule82
dule827 let nazaj

a je žalost čutiti

rokce2
rokce27 let nazaj

ne, ne. tako to ne gre. preveč žalosti na svetu..pa ravno na Franceta Prešerinovega dan.

Če nihče drug, se pa moja malenkost postavi svetobolju v bran!;)

Stigmata666
Stigmata6667 let nazaj

Težko berljivo, drugače pa čudvito.

dule82
dule827 let nazaj

gre za staro slovensko pesem

atoma
atoma7 let nazaj

lepo napisano---

Zasledovalec
Zasledovalec7 let nazaj

...wauuu...

dule82
dule827 let nazaj

:)

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev