ljubezen2

17. marec 2009 ob 14:06 | 276
ljubezen
Ljubezen Popolnoma se prepustiti temu občutku, odpreti svoje srce nekomu drugemu, podrediti svoje želje željam drugih. Še vedno verjamem in upam, da obstaja ljubezen, kakršno poznam iz pravljic. Pravljice o princih na belih konjih, zgodbe o paru, ki je preživel mnoge stiske pa vseeno imel močno ljubezen in preživel vse to. Pravljice so povsod okrog nas. Povsod se dogaja kaj slabega, če že ni zlobne mačehe, so pa zlobni šefi, ki nam čisto zavestno grenijo življenje. Povsod je tudi nekaj dobrega in so tudi ljudje, ki te lahko rešijo iz stiske, kot princi na belih konjih. Danes smo tako zelo povezani med sabo z raznimi načini komunikacije na daljavo, in marsikdo bi pričakoval, da nas bo to še bolj povezalo med sabo. Ampak zgodilo se je ravno nasprotno. Človek se zapira sam vase in ne najde več komunikacije, ki bi bila res osebna, večina bi najraje vse stike z okoljem imela le na daljavo. Kje potem ostane tista prava ljubezen? Vsi hrepenimo po njej, ampak čustva se ne prenašajo prek satelita, čustva se prenašajo z dotiki, s pogledi, z živo besedo. Mislim, da nas je vse preveč strah, da ne bi izgubili svoje samostojnosti in svoje zasebnosti, zato v svoje življenje ne spustimo veliko oseb, redko komu lahko zaupamo in težko nam je spoznavati nove ljudi. Zakaj si otežujemo svoje življenje, ko pa bi lahko bili kot otroci, ki ne vedo kar vemo mi, zato sklepajo nove prijatelje kjerkoli so, posojajo si igrače in se skupaj igrajo. Najboljši so prijatelji, ki jih imamo iz otroštva, in razlog zakaj je v tem, da smo takrat veliko večji množici novih oseb pustili v svojo bližino in se jim odprli. Zakaj ne moremo biti kot otroci? Vsi hrepenimo po tej najmočnejši ljubezni, toda nihče se noče odpovedati temu kar ima: imam avto, hišo, vikend in tega nočem deliti. Ne vidim pa pravega razloga, zakaj bi imel vse te stvari, če jih ne bi želel deliti z nekom? Človek je bitje, ki potrebuje konstantne odnose, da sebe potrjuje. Kako pa imaš lahko odnose, ki so popolnoma plehki? Te res lahko potrdijo ljudje, ki te ne poznajo? Ali ni najlepše slišati, da tvoja dejanja potrdijo starši, bratje, sestre? Potrebujem Te zraven sebe, da se res počutim kot človek, ko sem sama, mi nobena znanost in nobeno razmišljanje ne more tega potrditi. In kaj bi človek brez sočloveka? Ne bi bilo simbolov, zatorej tudi ne bi bilo govorice. Brez govorice ne bi bilo misli, ki bi kaj pomenile. Bi potem še bila človek? Človek je v današnjem času veliko trpel, zato mu je težko odpreti se nekomu, ki te lahko z ne prevelikim naporom tako močno prizadene. Toda… če ne ljubiš.. kaj te potem loči od strojev, ki jih izdelujemo? Stroji danes lahko storijo že skoraj vse namesto nas, človek je postal pri veliko poklicih popolnoma pogrešljiv, toda stroj ne more ljubiti. Zdi se mi, da se vse preveč pojavlja tudi človeška navezanost na stroje, torej lahko smo navezani na nekaj mrtvega, hladnega, ker nas na nek način ne more razočarati, da bi se navezali na človeka? Vse preveč se mi zdi, da bo zgodba iz knjige Krasni novi svet počasi postala nekaj dejanskega – ljubezen bo izkoreninjena, mogoče celo prepovedana, prijateljev, staršev in partnerstva ne bo več, vse kar bo ostalo od ljubezni bo nek fizični odnos. In že danes se vse preveč dogaja, da je pomemben predvsem trenutni fizični občutek ugodja, ki veliko mladim vse preveč ustreza. Toda pri teh odnosih opažam neko pomanjkanje, ker takoj ko se konča fizični užitek, se konča tudi odnos, kar pa pomeni da je človek na koncu še vedno sam. Človek pa ne cilja k temu, da bi bil sam, temveč cilja k temu, da bi bil srečen, srečen pa si lahko le, če imaš druge ljudi, ljudi ki ti veliko pomenijo in jih ceniš, se za njih odpoveduješ svojim lastnim dobrinam.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev