Fukish007

V okolici Torina se je smrtno ponesrečil Andrea Pininfarina, ki je med drugim znan tudi po oblikovanju prestižnih ferarrijev.

Pininfarina je umrl star 51 let.

Zjutraj se je v prometni nesreči v predmestju Torina smrtno ponesrečil prvi človek italijanskega avtomobilskega dizajna Andrea Pininfarina. 51-letni Pininfarina se je s skuterjem odpravil v službo, na poti pa je prišlo do nesreče. Vanj je trčil 78-letni voznik avtomobila ford fiesta. Po prvih ugotovitvah naj bi osebni avtomobil prihajal s stranske ceste, medtem ko je Paninfarina vozil po glavni.

Vozniku osebnega avtomobila naj bi pogled zastiral tovornjak, ki je bil parkiran na ulici. 78-letnik je povedal, da je vozil počasi, in da Pininfarine ni pravočasno videl. Ko so prišli reševalci, designerju ni bilo več pomoči, 78-letnika pa so peljali v bolnišnico, saj je bil v šoku.

Pininfarina naj ne bi pravočasno videl vozila, ki je pripeljalo s stranske ceste. Voznik tega pa je povedal, da mu je pogled zastiral na ulici parkiran tovornjak.

Pininfarina je bil prvi človek družinskega podjetja, ki so ga ustanovili leta 1930. Z oblikovanjem je podjetje zaslovelo po vsem svetu. Ferrari, Maserati, Cadillac, Alfa Romeo, Volvo in Lancia so le nekateri najbolj znani sodelavci Pininfarine.

"Italija, Torino in družba Fiat so izgubile poslovnega človeka, ki je znal slediti in razvijati delo svojega dedka Pinina in očeta Sergia," je dejal predsednik uprave Fiata in Ferrarija Luca Cordero di Montezemolo. Znano je tudi, da je Pininfarina za slovenskega proizvajalca Gorenje oblikoval linijo gospodinjskih aparatov, ustvarjal pa je tudi podobo francoskih tramvajev in hitrih nizozemskih vlakov. Podjetje, ki zaposluje okrog 3000 ljudi iz Evrope, Maroka in Kitajske, se zdaj ukvarja z dizajnom električnega avtomobila.

Njegova družba, ki sicer letno ustvari okoli 670 milijonov evrov dobička, je nedavno zašla v finančne težave. Tako je lani zabeležila izgubo v višini 114,9 milijona evrov.

Milanska borza je zaradi tragične novice o njegovi smrti začasno ustavila trgovanje z delnicami tega podjetja.

vir 24ur.com

GLISTA

Učiteljica je v šoli dala učencem za domačo nalogo spis z naslovom Mačka ima devet življenj.
Janezek je prinesel v šolo sledečo nalogo:
Moja sestra in njen fant sta včeraj zvečer sedela v dnevni sobi in klepetala.
Potem je njen fant ugasnil luč in oba sta se začela poljubljati.
Mislim da je postalo sestri pri tem slabo,ker ji je segel fant z roko pod bluzo,da bi čutil če ji še bije srce.
Ravno tako kot to vedno dela stric ki je zdravnik.
Toda ni bil tako dober kot stric ki je zdravnik,kajti imel je velike težave.
Ni znal najti srca in je mečkal kar dolgo časa naokrog.
Jaz mislim da je sestri od tega celo postalo še bol slabo ker je kar naenkrat začela zelo težko dihati.
Zaradi tega ni mogla več sedeti in oba sta se ulegla na kavč.
Potem je sestra dobila še vročino, saj je rekla da ji je neznansko vroče.
Njen fant je najbrž tudi dobil vročino, saj se je ulegel zraven nje na kavč.
Obema je bilo slabo od te grozne vročine.
Tudi sam sem dognal od kot ta vročina izvira, zaradi katere je bilo obema tako slabo.
Iz jajc njenega fanta se je namreč izvalila velikanska glista.
Videl sem jo kako je zlezla iz opetih hlač in se postavila pokonci skoraj navpično.
Kaj takega še nikoli nisem videl.
Bila je najmanj 20cm dolga.
Ko je sestra videla strašno glisto jo je postalo močno strah,saj je dobila velike oči in je široko odprla usta.
Toda sestra je bila na vsak način zelo pogumna.
Rekla je še samo o devica Marija usmili se me,nakar je skušala glisto ubiti.
Dala jo je v usta in jo ugriznila za vrat.
Nato ji je nameravala verjetno izsesati kri.
Naenkrat pa je sestra dala iz sebe smešen grgrajoč glas in jo izpustila.
Verjetno jo je glista ugriznila nazaj.
Potem jo je sestra ponovno zgrabila in jo močno držala, medtem ko je fant iz žepa vzel nagopčnik in ga glisti nataknil na glavo.
Verjetno zato da nebi mogla več gristi in pljuvati.
Sestra se je ulegla na hrbet in široko razširila noge in fant se je ulegel nanjo.
Očitno sta jo hotela med sabo kot valjar zmečkati,toda glista se je borila kot nora, oba sta jecala in stokala da je bilo joj.
Borila sta se s tako silo da bi se kavč skorajda prevrnil.
Po dolgi in strašni borbi sta naenkrat oba utihnila in obmirovala na kavču.
Mislil sem, zdaj je glista mrtva,saj je mlahavo visela,iz nje pa je že prišla nejna drobovina.
Sestra in njen fant sta bila na smrt utrujena,toda vseeno sta se poljubljala še naprej.
Menim da od veselja ker sta premagala to strašno žival.
Toda kakšen šok.
Glista ni bila še mrtva,ampka je še živela.
Skočila je navzgor in se spet začela boriti.
To isto se je ponovilo še nekajkrat,dokler ni moja sestra skočila nanjo in jo poskušala ubiti tako, da je s svojo zadnjico silovito udarjala po glisti.
Kljub temu je bila ta šele po 35 minutni borbi končno mrtva.
Fant je prijel zdaj mrtvo glisto za ušesa in jo nesel v stranišče.
Pravijo da imajo mačke devet življenj.
Jaz pa sem včeraj ugotovil, da imajo gliste še najbrž kakšno življenje več kot mačke.

Blog (ali weblog) je angleški izraz za osebni dnevnik oziroma spletni dnevnik, ki ga lahko uporablja vsak, ki zna uporabljati svetovni splet. Namen bloga je objava vsebin, tekstov in slik na spletu v obliki dnevnika, ki so vpogled vsem uporabnikom spleta. Uporaba bloga je izjemno prijazna tako do tistega, ki blog piše, kot do njegovih obiskovalcev. Vsakih 10 sekund nastane v svetu nov blog, avtorji pa v njih debatirajo o vsem mogočem od politike do povsem običajnega življenja. Kultura bloga postaja sinonim za 21. stoletje in premaguje klasične medije. Blogi so zanimivi ravno zato, kje avtorji v njih opisujejo svoj subjektivni pogled na svet, obiskovalci pa se z njim strinjajo ali ne.

10.7.2008 .... se je na portalu zgodil prvi upor.. nekaj uporabnikou se je odločilo za STAVKO... povod sem dal jaz..

1. PRAVILO: NE NALAGAJ VIDEOPOSNETKOV
2. PRAVILO: NE OCENJUJ VIDEOPONETKOV
3. PRAVILO NE OGLEDUJ SI VIDEOPOSNETKOV
4. PRAVILO SODELUJ Z MENOJ (preko zasebnih sporočil)

kdor se želi stavki pridružiti naj napiše pod počutje: STAVKAM

hvala za izraženo podporo...!!!

NAMEN STAVKE

Je spet malce stkati medsebojne prijateljske vezi.. ker smo se začeli preveč kregati in med seboj zbadati... tako da če se želiš pridružiti enotedenski stavki.. se kar pridruži .. pogoj je le da ne nalagaš en teden nobenega videa, nobenega si ne ogledaš, in tudi oceniš ne nobenega...!! UPAM DA NAM BO USPELO... pričakujem pa tudi kak odgovor koga izmed vodilnih na tem portalu.. kaj si o tem mislijo oni..

RAZLOG ZA STAVKO:

Ta stavka se je zgodila z razlogom, da med seboj postanemo spet soljudje ki nas
združuje portal Mojvideo.. pa naj si bodo to smeh sreča žalost ipd. v tem
tednu ko ne bomo nalagali videoposnetke naj vsak pri sebi razčisti kaj si zares
želi od portala moj video.. ali je gor le zato da bo delal zdraho ali pa mu je
pomembno nalaganje videoposnetkov in sklepanje novih prijateljstev.... ker mislim
da je potral postal že kar preveč sovražno nastrojen.. ŠE ENKRAT PA PROSIM VSE
KI STAVKATE DA SE 'POFOČKATE' da imam približno pregled nad vsemi ki stavkamo..
upam da se nam v prihodnje pridruži še kdo.. TA STAVKA JE LE OPOZORILO da skupaj
lahko veliko dosežemo na poti k razumevanju na tem portalu... VENDAR PA BREZ
OBOJOESTRANSKEGA KOMPROMISA od te stavke ne bo nič... oz. jo bo potrebno
ponoviti...SEDAJ PA SE NAJ VSAK PRI SEBI ZAMISLI...smo res portal ki nas povezuje
sovraštvo in kreganje..??? ... ali smo ljudje s podobnimi nameni.. in nas portal
združuje v veliko skupino posameznikov.. ki imamo točno določene cilje.. vem pa
da je tu gori na tem portalu tudi nekaj provokatorjev.. ki pa bogjimpomagaj... ne
wem zakaj so sploh gor.. ampak pustimo njih... IGNORIRAJMO JIH.. in sami bodo
opazili da so nezaželjeni..

slogan stavke : SKUPAJ LAHKO DOSEŽEMO VSE... ZA NAS NI OVIR




trenutno stavkamo:

Fukish007
dreych
smalley22
buhteljcek
HAMPOVCANS
mokina
realife
novchy
1711928
Josjos
kokyca1
spletni obiskovalec
blastero
crna23
mesko.toni
seedogviolet
gansandrosis
smayo
cindy
spletnivideo
hostant
lepmaj


zaenkrat nas je samo toliko .. v prihodnje upam da nas bo še več

iz revije "Slovenska vojska", praznična številka, maj 2001

Del narodove samozavesti je neustavljiva težnja, da je na svojem ozemlju sam gospodar. Slovenski državi zgodnjega srednjega veka sta bili Karantanija in Karniola, potem pa smo Slovenci vse do 1918. leta ostali pod peto tujih gospodarjev. Ob propadu Avstro-Ogrske je 29. oktobra 1918 nastala prva slovenska država v novejši zgodovini, drugič se je slovenska državnost oblikovala med narodnoosvobodilnim bojem v letih 1941-1945, obakrat pa se je izgubila v jugoslovanskih okvirih. Slovenska republika je imela po 2. svetovni vojni vse elemente države, le samostojna ni bila in zato ni mogla odločati o svoji usodi. Takšno stanje pa ni moglo trajati v nedogled.

Pot v vojno

Do vojne za Slovenijo je prišlo zaradi nasprotovanja slovenskim težnjam po decentralizaciji in demokratizaciji. Ker so bili predlogi SR Slovenije po drugačni ureditvi odnosov zavrnjeni in ker se je velikosrbski pritisk nenehno stopnjeval, najprej na Kosovu in nato vedno bolj grozeče tudi v drugih delih Jugoslavije, se je decembra 1990 na referendumu velika večina prebivalcev Slovenije odločila za samostojno in neodvisno državo. Oborožen nastop proti demokratičnim spremembam v Sloveniji in na Hrvaškem je JLA začela pripravljati že po večstrankarskih volitvah maja 1990, in sicer z odvzemom večine orožja TO.

K razpadu Jugoslavije je bistveno prispeval nastop velikosrbskih sil s Slobodanom Miloševićem na čelu. Ideja o veliki Srbiji in o obračunu z drugače mislečimi je imela zagovornike tudi v vrhu armade, čeprav je velik del oficirjev JLA ob pripravah na obračun dolgo verjel, da gre za obrambo jugoslovanske ideje o enakopravnosti narodov.

Razglasitev samostojne države je Slovenija pripravljala tudi s krepitvijo svojih oboroženih sil - TO in policije. Slovenska skupščina je 28. septembra 1990 sprejela ustavno dopolnilo, ki je določalo, da je v miru in izrednih razmerah pristojnost nad TO prenesena na Predsedstvo RS. Predsedstvo, ki ga je tedaj in med vojno vodil Milan Kučan, je takoj imenovalo vodstvo novega RŠTO z Janezom Slaparjem na čelu.

Predsedstvo RS je 18. marca 1991 v vedno bolj zaostrenih razmerah ustanovilo Operativno koordinacijsko telo za primer izrednih razmer, ki sta ga vodila Igor Bavčar in Janez Janša. Usklajevalo je varnostne in obrambne priprave in med vojno opravljalo naloge štaba vrhovnega poveljnika. Glavni oboroženi sili Slovenije sta bili teritorialna obramba in policija. Pomembne naloge pri varovanju življenj in dobrin so imele Civilna zaščita ter kriminalistična služba in VIS. Taktika obrambe Slovenije je temeljila na dokumentu iz aprila 1991, ki je govoril o možni razdružitvi z obrambnega vidika. V primeru oboroženega nastopa JLA je bilo načrtovano blokiranje vseh enot in vojašnic v Sloveniji, ustavitev prodorov JLA s hrvaške smeri in aktivni nastop tam, kjer bi bile slovenske obrambne sile v prednosti.

Za kraj prvega obračuna z novo Slovenijo je JLA izbrala Maribor, kjer je 23. maja 1991 izzvala incident, ki ga je skušala izrabiti za nastop proti učnemu centru TO. Šla je celo tako daleč, da je ugrabila slovenskega pogajalca podpolkovnika Vladimirja Miloševiča. Pod kolesi vojaškega oklepnika je umrla tudi prva slovenska žrtev Josef Šimčik iz Miklavža. Odločen odpor pripadnikov centra in odziv Mariborčanov sta armadne načrte preprečila.

Slovenska skupščina je ustavni zakon o samostojnosti sprejela 25. junija 1991, na mejnih prehodih so bile jugoslovanske table in zastave zamenjane s slovenskimi in postavljeni mejni prehodi proti Hrvaški. Isti večer se je v Beogradu sestal Zvezni izvršni svet. Sprejel je odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imeli JLA in zvezna policija odprto pot za oborožen nastop proti Sloveniji.

Vojaško-policijski nastop je bil v prvi fazi uperjen proti slovenskim mejam in letališču Brnik. Ko bi bila Slovenija odrezana od sveta, bi v drugi fazi prišel na vrsto obračun z delom Slovenije, ki je zagovarjal samostojnost, zamenjali pa bi tudi staro politično vodstvo z novim, ki bi bilo marioneta za uresničevanje srbskih ciljev.

Proti mejnim prehodom z Italijo so 26. junija prve krenile oklepne enote reškega korpusa. Med potjo so naletele na nebranjene barikade in na spontan, ponekod zelo odločen nastop domačinov, zlasti v Vrhpolju. Neoboroženi prebivalci pohoda tankov niso mogli preprečiti, odločno pa so reagirali proti agresiji, kar je bilo pozneje značilno za vso Slovenijo. Kot grožnja slovenskim demonstrantom je v Divači ob 14.30 padel tudi prvi strel, ki ga je sprožil oficir JLA.

Taktika nastopa JLA proti slovenskim mejnim prehodom je bila opredeljena s posebnim ukazom, ki je najprej pozival k predaji prehoda, nato je sledila grožnja z orožjem in nazadnje streljanje v bližino prehoda in v centre odpora. Po izkušnjah na Kosovem in na Hrvaškem je JLA tudi v Sloveniji aktivirala oborožene sile, vendar napačno predvidevala, da bodo tudi Slovenci pokorjeni brez težav. Zato so bile enote JLA brez ustrezne logistične podpore za daljše vojskovanje, upoštevana pa niso bila bistvena taktična načela, da tanki ne nastopajo brez podpore pehote.

Enote za vojaški poseg proti Sloveniji so oblikovali ljubljanski, mariborski, reški, zagrebški in varaždinski korpus ter letalski korpus JLA. Vsi so bili pod poveljstvom 5. armadnega poveljstva v Zagrebu. V Sloveniji je imela JLA približno 22.300 vojakov, slovenska Teritorialna obramba 16.000 pripadnikov, med vojno pa se je število povečalo na 35.200. Slovenska policija je imela okoli 10.000 aktivnih in rezervnih pripadnikov, JLA pa je imela popolno premoč v orožju in močne oklepne enote s podporo vojnega letalstva. Slovenska vojska in policija sta imeli samo pehotno oborožitev, nekaj protiletalskih topov 20 mm in minometov 82 mm, vendar niti enega tanka, letala ali topniških enot. Boju z oklepniki so bili namenjeni ročni raketometi, obrambi pred nizko letečimi letali pa prenosne rakete strela.

Desetdnevna vojna

Četrtek, 27. junij

Vojna za Slovenijo se je začela ob 1.15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2.40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon.

Kolono oklepnikov, ki je prodirala skozi Belo krajino, je sestavljalo 12 bojnih oklepnih vozil s tricevnimi protiletalskimi topovi 20 mm in več tovornjakov. Ustavila jih je barikada v Pogancih. V stopnjevanju napetosti med pripadniki TO in vojaki so padli prvi streli. Ob 10.30 je kolona odpeljala proti Ljubljani, vendar jo je ob 15.45 ustavila zapora na cesti pri Medvedjeku.

Oklepni bataljon z Vrhnike je proti Brniku prodiral v dveh kolonah. Na poti je naletel na improvizirane, nebranjene barikade iz avtomobilov. Ena oklepna kolona je prodirala po avtocesti in ljubljanski obvoznici ter čez Trzin in Mengeš, druga po stari cesti, pri čemer je po pomoti zavila v gozdove na Toškem čelu in pri obračanju na ozki cesti izgubila dva tanka. Prvi tanki so prišli na letališče Brnik okoli 5. ure zjutraj. Zavzeli so okolico letališča, enota TO pa jih je napadla okoli 18. ure. Po napadu so tanki zavzeli položaj za krožno obrambo.

V Trzinu so za kolono JLA z Vrhnike ostali trije oklepni transporterji in vozilo za zveze. Proti večeru so se iz dveh helikopterjev JLA izkrcali pripadniki diverzantskega odreda, ki so prišli na pomoč oklepnikom. V približno 20 minut trajajočem spopadu s policijsko specialno enoto in TO so padli štirje vojaki JLA in pripadnik TO. Drugi vojaki JLA so se predali, vojaki diverzantskega odreda JLA pa so se umaknili proti Depali vasi in bili naslednji dan ujeti.

Deset tankov je iz Maribora približno ob 9. uri odpeljalo proti Šentilju, pet tankov ter 10 oklepnikov pa proti Dravogradu. Kolono, ki je prodirala proti Šentilju, je ustavila branjena barikada v Pesnici. Okoli poldneva so jo začeli obstreljevati in jo zažgali. Pripadniki TO so tanke napadli okoli 17.30. Na mostu čez Dravo je bila zavrnjena tankovska kolona polkovnika Popova, ki je poskušala prodreti s hrvaške smeri. Ustavljena je bila oklepna kolona, ki je prišla v Slovenijo pri Razkrižju.

Zvečer je bil pri vasi Rigonce ustavljen poizkus vdora oklepne kolone JLA. Ob 20.45 je bil z dvema minometoma 82 mm izveden napad na letališče Cerklje, nato pa je večina letal letališče zapustila. Do ostrega spopada s kolono JLA je prišlo v Kosezah pred Ilirsko Bistrico, padli so trije vojaki JLA. Zvečer je bil sestreljen en helikopter nad Igom in drugi nad Ljubljano.

Petek, 28. junij

Ponoči so slovenske oborožene sile krepile blokade in novo mobilizirane enote TO usmerjale proti zavzetim mejnim prehodom. Vse koordinacijske podskupine so dobile ukaz: "Na vseh točkah, kjer so oborožene sile RS v taktični prednosti, izvršite ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom. Nasprotnika pozivajte k predaji, določite čim krajši rok in izvedite akcijo z vsem razpoložljivim orožjem. Pri akcijah poskrbite za evakuacijo in varnost življenj civilnega prebivalstva."

Tanki, ki so prenočili pred barikado v Pesnici, so do sedme ure zjutraj barikado odstranili in nadaljevali z vožnjo proti Šentilju. Ustavila jih je barikada v Ranci, pri Kaniži sta dva tanka obtičala. Druge tanke je okoli 10.30 ustavila branjena barikada v Štrihovcu. Pripadniki TO in policije so tanke napadli. Po 11. uri so prišla tankom na pomoč letala jugoslovanskega vojnega letalstva in raketirala ter obstreljevala barikado. Ob 13.30 so spet napadla štiri letala, pri tem so bili štirje vozniki tovornjakov ubiti. Tankovska kolona je nato barikado obšla, vendar se je kmalu ustavila.

Ob 9.50 so slovenske enote napadle oklepno kolono JLA na Medvedjeku. V napadih letalstva JLA je bilo ubitih šest voznikov tovornjakov.

V Limbušu pri Mariboru sta bila uspešno napadena dva tanka JLA. V Gibini je bil ustavljen prodor oklepne kolone s Hrvaške. Pred Dravogradom je bila ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla iz Maribora. Po ostrem spopadu je bil zavzet mejni prehod Holmec. Padla sta dva policista in trije vojaki JLA, 91 je bilo zajetih. Enote TO so napadle vojašnico Bukovje pri Dravogradu. Jugoslovanska letala so napadla letališče Brnik, oddajnike Krim, Kum in Nanos ter Karavanški predor, Kočevsko Reko in Mursko Soboto. Oklepna kolona polkovnika Popova, ki je v Slovenijo prodrla pri Razkrižju, je zavzela mejni prehod Gornja Radgona. Domači prostovoljci so ji zažgali tovorne avtomobile. Zavzeto je bilo skladišče JLA v Borovnici, s čimer se je oborožitev TO bistveno izboljšala, zavzeli so skladišče v Leskovcu, neuspešen pa je bil napad na vojašnico v Ribnici. V Črničah v Vipavski dolini je TO odgovorila na ogenj iz kolone JLA, dva vojaka sta padla. Po napadu bojne skupine majorja Lisjaka je bil zavzet mejni prehod Rožna dolina, dva tanka sta bila uničena, trije zajeti, trije vojaki JLA so padli, 98 pa je bilo ujetih. Zavzet je bil prisluškovalni center JLA na Rožniku pri Ljubljani in uničen prisluškovalni center JLA na Suhi. Izvedena sta bila napada na vojašnico Škofja Loka in skladišče JLA Drulovka. Na letališču Brnik je JLA ubila dva avstrijska novinarja. Ponoči se je tankom ob letališču približal pripadnik TO Peter Petrič, streljal na poveljniški tank, ranil poveljnika in pri tem izgubil življenje.
JLA je ob 21. uri razglasila prekinitev ognja, saj so bile obkoljene enote v vedno težjem položaju.

Sobota, 29. junij

V noči s petka na soboto so se predstavniki Slovenije v Zagrebu sestali s tremi zunanjimi ministri Evropske skupnosti in predsednikom ZIS. Sprejeli so dogovor o ustavitvi sovražnosti, ki pa je bil tako nejasen, da do njegove uresničitve ni prišlo.

Dopoldne so se vdali vojaki in zvezni policisti, ki so bili obkoljeni v letalski bazi JLA na letališču Brnik. V skladišču goriva JLA v Mokronogu je podoficir streljal na poveljnika, ki se je hotel vdati, in grozil, da bo razstrelil rezervoar z gorivom. Uspešen je bil napad na bojno oklepno vozilo JLA pri Moretinih in spopad policistov z vojaki JLA pri Škofijah. V Štrihovcu je bila razbita tankovska kolona, ki je prodirala proti Šentilju. Tanki razpadle kolone so pozneje sestavljali tankovsko četo TO.

Od Predsedstva in Vlade RS je JLA s pisnim ultimatom zahtevala kapitulacijo Slovenije. Zadnji rok je bil 30. julija ob 9. uri. Zvečer se je sestala slovenska skupščina, se opredelila za mirno rešitev krize, vendar slovenska neodvisnost ni smela biti ogrožena.

Nedelja, 30.junij

Ob 9. uri je bil zračni alarm, z letališč na Hrvaškem so proti Sloveniji poletela letala JLA, vendar so se kmalu obrnila in vrnila na letališča. V varaždinskem, zagrebškem in reškem korpusu je JLA oblikovala nove sile za napad na Slovenijo.

Enote TO so napadle ploščad pred Karavanškim predorom, ponoči pa je bil sprejet dogovor o izročitvi predora. Zavzeli so center zvez nad Senožečami. Iz zaplenjenih tankov je bila pri Novi Gorici organizirana tankovska četa TO z devetimi tanki.

Ponedeljek, 1. julij

Okoli pol treh zjutraj je prišlo do požara in eksplozije, ki je uničila skladišče orožja JLA v Črnem Vrhu nad Idrijo. V skladišču je bilo orožje slovenske TO. Po spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica JLA v Novi vasi. JLA je s helikopterji z oznako Rdečega križa dovažala okrepitve in opremo obkoljenim enotam. Oklepni koloni na Medvedjeku je bil ponoči dovoljen odhod do nove barikade v Krakovskem gozdu.

Zvečer je sledil nov ultimat JLA Sloveniji.

Slovenija zmaguje

Torek, 2.julij

Začel se je odločilni del vojne za Slovenijo. Ob 5. uri zjutraj so enote TO napadle oklepno kolono v Krakovskem gozdu in ji zadale močan udarec. Oklepnomehanizirani bataljon JLA iz Jastrebarskega je skušal prodreti v Slovenijo in rešiti obkoljeno kolono v Krakovskem gozdu, vendar je bil zaradi velikih izgub ustavljen in zavrnjen pri Prilipah. V brezizhodni situaciji so vojaki JLA oklepnike v Krakovskem gozdu zapustili in bili naslednji dan zajeti.

Ob 13.30 se je z ognjem iz tankovskih topov TO začel napad na stražnico JLA v Šentilju. Na položaje vzhodno od mejnega prehoda je bilo izstreljenih 65 granat in na stražnico 25 granat. Vojaki JLA so jo zapustili.

Ob 16.15 so na mejnem prehodu Gornja Radgona enote TO napadle oklepnike JLA, streljanje iz tankov pa je uničilo del mesta. Oklepnikom sta pomagali dve letali.

Zavzeto je bilo skladišče JLA v Ložnici, ekonomija Rajhenav in nekdanja skladišča TO na Prulah v Ljubljani. Letala JLA so napadla oddajnike na Nanosu, Kumu in v Domžalah, barikadi pri Čatežu in v Krakovskem gozdu. Po ostrem spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica Kuzma. V Mariboru so iz vojašnice Franca Rozmana-Staneta s havbicami streljali proti Pohorju. Po napadu letal JLA so od 15.30 do 21.30 pred Dravogradom doživeli nov spopad z oklepno kolono.

Iz vojašnice na Vrhniki so tanki odpeljali proti Ljubljani in proti Logatcu, vendar so jih na Cesarskem vrhu in v Sinji Gorici ustavili. Napadena je bila oklepna kolona v vasi Orehek, zavzeta sta bila mejna prehoda Fernetiči in Gorjansko.

Predsedstvo RS je ob 21. uri sprejelo sklep o enostranski ustavitvi ognja, pri čemer je ugotovilo, da je bila vojaška ofenziva iz Beograda že zlomljena. V večernih poročilih je na TV nastopil načelnik Generalštaba Blagoje Adjić z grožnjo: "Zagotovili bomo nadzor in stvari privedli do konca!"

Sreda, 3. julij 1991

Iz vojašnic v Beogradu je proti Sloveniji krenila gardna oklepnomehanizirana divizija, vendar je zaradi okvar iz ure v uro večji del vozil ostajal ob cesti in pohod proti Sloveniji je propadel.

Zjutraj so pripadniki TO in policije obkolili vojake JLA, ki so se umaknili iz stražnice Šentilj. Brez boja sta se predala dva oficirja, trije podoficirji in 45 vojakov. Pri Vidmu ob Ščavnici je bil spopad z oklepno kolono, ki je prodirala proti Gornji Radgoni. Pri Radencih je bila dokončno ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla s Hrvaške, da bi pomagala obkoljeni enoti na mejnem prehodu Gornja Radgona. Uspešen je bil napad na oklepno kolono na Kogu. Tudi JLA je sprejela dogovor o ustavitvi ognja. Helikopterji JLA z oznako Rdečega križa so dovažali okrepitve. Zaradi dogovora o premirju Slovenija ni ukrepala.

Vojna je dobljena

V četrtek, 4. julija, so bili v slovenskih rokah vsi mejni prehodi. Enote JLA so se vračale na Hrvaško in v vojašnice. Slovenija je dovolila umik tankovski koloni z Brnika in oklepni koloni pred Dravogradom.

V Mariboru je bil pri napadu JLA na policijsko vozilo ubit policaj Robert Hvalc. Dovoljen je bil umik oklepni koloni JLA iz Gornje Radgone, ki je za seboj pustila ruševine in izropan mejni prehod.

V nedeljo, 7. julija, so se na Brionih sestali predstavniki Slovenije, SFRJ in Evropske skupnosti. Sprejeta je bila t.i. Brionska deklaracija, s katero je bil uveden trimesečni moratorij za slovensko osamosvajanje. Kljub temu pa sta slovenska vojska in policija ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju in zato je Predsedstvo SFRJ 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki so Slovenijo zapustili iz koprskega pristanišča v noči s 25. na 26. oktober.

Po nepopolnem pregledu je imela JLA 44 mrtvih in 146 ranjenih, slovenska stran pa 19 mrtvih in 182 ranjenih. Ubitih je bilo 12 tujih državljanov. Ne vemo pa, koliko slovenskih vojakov je bilo ubitih ob poizkusu bega iz JLA. Ujetih je bilo 4693 pripadnikov JLA in 252 zveznih policistov. V vojnih dneh je bilo 72 večjih in manjših spopadov. Uničenih, poškodovanih ali zajetih je bilo 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, šest helikopterjev JLA ter po pregledu v JLA 6.787 kosov pehotnega, 87 kosov artilerijskega in 124 protiletalskega orožja.

Zmaga v vojni za Slovenijo je bila vojaška. Slovensko samostojnost sta z orožjem obranili slovenska vojska in policija ter omogočili uspešno politično in mednarodno diplomatsko dejavnost za dokončanje vojne. Odločilni sta bili slovenska strategija in taktika. V primerjavi s poznejšim dogajanjem na Hrvaškem in v Bosni je bil v Sloveniji napadalec ogrožen povsod, kar mu je onemogočalo koncentracijo sil tam, kjer bi hotel imeti pobudo. Z blokadami so slovenske oborožene sile onemogočile enotam JLA manevriranje, odločno pa napadale tam, kjer so imele taktično prednost. Tako je bilo samo vprašanje časa, kdaj bi bila JLA v Sloveniji popolnoma poražena in vse njene enote uničene ali zajete.

Brigadir Janez J. Švajncer