Polarni sij

17. marec 2010 ob 17:41 | 259
Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči. Ta čudoviti naravni pojav je aurora borealis ali severni sij verjetno poimenoval francoski filozof Pierre Gassendi leta 1621 po rimski boginji jutranje zarje Avrori. Že prej sta ga opisala Aristotel in Plinij. Polarni sij je opisan v različnih mitih skandinavskih narodov in Eskimov, kjer ima nadnaraven pomen. Na južni polobli je opazen enak pojav, britanski raziskovalec James Cook ga je opazoval na južnem Indijskem oceanu in ga leta 1773 imenoval Aurora australis.

Polarni sij je najpogosteje viden v dveh ovalnih pasovih okoli zemeljskih magnetnih polov, na približni »magnetni širini« 70 stopinj. Pojavlja se na višini okrog 100 km (termosfera). Na območjih pod ovalnim pasom je možno videti polarni sij skoraj vsako jasno noč. Na srednjih širinah je polarni sij zelo redko viden, največkrat kot šibko žarjenje na obzorju v smeri proti polu. Ob redkih priložnostih, po zelo močnih izbruhih na Soncu, se oval polarnega sija spusti proti jugu (ali severu na južni polobli) in takrat je viden višje na nebu tudi na srednjih zemljepisnih širinah.

Oblike polarnega sija so različne: od svetlečih lokov, pasov in vencev do svetlečih madežev, ki so podobni osvetljenim oblakom. Najbolj razgibani so nagubani pasovi, ki spominjajo na ogromne svetleče zavese, ki se gibljejo po nebu. Šibki polarni siji so pogosto bele barve, bolj poudarjeni so rumenozelene in rdeče barve. Te barve nastanejo zato, ker atomi v zgornjih predelih atmosfere (v glavnem atomarni kisik) fluorescirajo, ko jih zadenejo hitri nabiti delci. Ti izvirajo iz Sonca, magnetno polje Zemlje pa jih usmerja na območja polarnega sija. Večje pojave polarnega sija so že pred dobrim stoletjem povezovali z magnetnimi viharji in Sončevimi izbruhi. Šele z odkritjem Sončevega vetra in njegovega vpliva na magnetosfero v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je možno razumeti zapleteno zvezo med temi pojavi, kljub temu pa pojav polarnega sija še ni popolnoma razjasnjen

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev