cestni prippetljaji 2del

10. avgust 2009 ob 08:52 | 1365
Na slovenskih cestah so ''črne točke'', kjer se zgodi več prometnih nesreč. Najhujša nesreča v zgodovini države se je aprila 2005 zgodila na dolenjski hitri cesti, kjer je naenkrat umrlo osem ljudi.
Prometna nesreča
Med zelo ogroženimi so motoristi.
nesreča

Neprimerni odseki avtocest brez odstavnih pasov:

– celotna pomurska avtocesta Pernica–Pince (več kot 80 kilometrov),
– Hrušica–Vrba na Gorenjskem (13,5 kilometra),
– Hoče–Arja vas na Štajerskem (v smeri Maribora 3,2 oziroma v smeri Ljubljane 4,9 kilometra) in
– Grosuplje–Višnja Gora (v smeri Novega mesta približno 8 kilometrov).

Odstavnih pasov prav tako ni v vseh avtocestnih predorih, pa tudi na hitrih cestah (na primer Koper–Izola–Jagodje, Razdrto–Vipava, Vipava–Vrtojba), regionalnih in drugih cestah v Sloveniji.

Pomembno je, da vozniki ob izrednih dogodkih, kot je prometna nesreča, na vozišču pustijo dovolj prostora, da omogočijo dostop intervencijskih vozil.

Nekateri odseki slovenskih cest izstopajo po številu prometnih nesreč, zato jih policisti ocenjujejo kot kritične. Na delih, kjer so nesreče pogostejše, je praviloma več prometnikov, ki lovijo prekrškarje, predvsem prehitre in vinjene voznike. Nadzor izvajajo tudi s pomočjo helikopterja. O nevarnih odsekih obveščajo tudi vzdrževalce cest, ki jim predlagajo rešitve za odpravo napak in pomanjkljivosti.

Črne točke na državnih cestah ...

Najbolj nevarni odseki (po številu prometnih nesreč) so:

Na območju Policijske uprave Celje so od 2001 do 2008 obravnavali 266 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 289 ljudi. Najhujše so se zgodile na relacijah: Celje–Šmarjeta (9 prometnih nesreč, 11 mrtvih), Črnova–Arja vas (9 prometnih nesreč, 10 mrtvih), Velenje–Črnova (8 prometnih nesreč, 9 mrtvih) in Žalec–Šempeter (7 prometnih nesreč, 7 mrtvih).

V prvi polovici tega leta se je na območju Policijske uprave Koper zgodilo 722 prometnih nesreč, od tega štiri s petimi smrtnimi žrtvami. Sicer pa ''črnih točk'' na primorskih cestah ne beležijo. Na območju Policijske uprave Kranj so najbolj nevarne ceste: Soteska–Bitnje, na kateri so v prvih šestih mesecih obravnavali dve prometni nesreči z dvema smrtnima žrtvama, avtocesta Kranj zahod z dvema smrtnima žrtvama, Trebija–Sovodenj (tri prometne nesreče, en mrtev) in Kranj–Jeprca (tri prometne nesreče, en mrtev). V zadnjem obdobju je problematičen še viadukt Peračica–Podtabor, kjer zaradi gostote prometa prihaja do verižnih trčenj. Na srečo pa gre predvsem za prometne nesreče z materialno škodo.

Na območju Krškega so leta 2008 zamenjali ogledalo na križišču Zdolske in Sremiške ulice v Krškem. Ker so ga slabo postavili, je prišlo do treh prometnih nesreč, od tega je bila ena s hudimi telesnimi poškodbami. Položaj se je izboljšal po vnovični nastavitvi ogledala. Drugih nevarnih odsekov na krškem območju ni. Policisti ljubljanske uprave so v prvem polletju leta obravnavali več kot 3000 prometnih nesreč, od tega 23 s smrtnim izidom, te so terjale življenja 23 ljudi. Največ nesreč se zgodi v naseljih, kjer je največja gneča. Po številu prometnih nesreč pa izstopajo: Zasavska cesta (relacija Ljubljana–Trbovlje), Kočevska cesta (relacija Kočevje–Petrina) in Tržaška cesta. V mestnih središčih se je v zadnjem času pripetilo precej nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji in pešci.
Nesreča Šentrupert–Vransko
Nesreča Šentrupert–Vransko, julija letos. Voznik naj bi zaspal. Ranjeni so bili trije ljudje.
nesreča 2

Pošljite fotografije cestnih pripetljajev in se potegujte za bogato nagrado!

Bolj kritični odseki cest na območju Policijske uprave Maribor so: Maribor–Hajdina in Maribor–Zgornji Boč, Slovenska Bistrica–Hajdina, Maribor–Vurberk–Ptuj, Maribor–Slovenska Bistrica–Tepanje, Rogoznica–Senarska ter nekatere mestne ceste in ulice na območju mesta Maribor–Tržaška cesta, Ljubljanska ulica, Titova cesta, Pobreška cesta in Ulica Pariške komune. Prometna varnost nasploh pa se je bistveno izboljšala, saj je letos v prvih šestih mesecih umrlo 15 ljudi, lani pa 23. Manj je bilo tudi poškodovanih.

Kritičnih točk, kjer se v določenem časovnem obdobju zgodi več prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, v Pomurju ne beležijo. So pa odseki, kjer se je zgodilo več nesreč z najhujšimi posledicami. ''Črne'' ceste so: Murska Sobota–Gederovci, Križevci–Ljutomer, Ljutomer–Savci–Ptuj, Renkovci–Črenšovci, Martjanci–Dobrovnik, Ihova–Gornja Radgona (en mrtev), Lendava–Pince, Petrovci–Martjanci in Križevci–Dobrovnik (trije mrtvi).

Na območju Policijske uprave Nova Gorica je stanje prometne varnosti najslabše na obeh glavnih cestah: na delu med Mostom na Soči in Godovičem ter med Ušnikom in Novo Gorico. Med turistično sezono po številu nesreč izstopata tudi cesta med Kobaridom in Bovcem ter med Bovcem in Trento. V prvih šestih mesecih je med Predelom in Kobaridom umrla ena oseba. Lani so v Marofu obravnavali dve prometni nesreči s smrtnim izidom na istem mestu, vendar sta bila različna vzroka. Kljub temu so kraj natančno pregledali in sprejeli ukrepe za izboljšanje varnosti.
Nesreča na dolenjski magistralki
Najhušja prometna nesreča v samostojni Sloveniji se je zgodila leta 2005 na dolenjski hitri cesti. Umrlo je osem ljudi.
nesreča 3

Največji ''morilci'' na cesti so vozniki, in sicer zaradi hitrosti, alkohola, nepravilne strani in smeri vožnje, premajhne varnostne razdalje in izsiljevanja.

Na Dolenjskem je najbolj nevarna hitra cesta Pluska–Hrastje, kjer je v zadnjih petih letih umrlo 38 ljudi. Tudi avgusta letos je pri Hrastju ugasnilo življenje otroka. Na območju Policijske uprave Postojna so v prve pol leta obravnavali 234 prometnih nesreč. Največ se jih je zgodilo na avtocesti, predvsem zaradi del in spremenjenega prometnega režima. Dve sta se končali tragično, z dvema smrtnima žrtvama, in sicer na cestah na območju Cerknice in Pivke. Po številu nesreč in posledicah nekoliko izstopa odsek regionalne ceste med Postojno in Razdrtim, v poletni sezoni pa tudi med Planino in Postojno zaradi povečanega števila motoristov.

Na območju Policijske uprave Slovenj Gradec so najnevarnejše ceste: Dravograd–Radlje ob Dravi, Dravograd–Slovenj Gradec, Slovenj Gradec–Mislinja in Poljana–Ravne na Koroškem. Za najbolj črna veljata odseka cest Otiški Vrh–Slovenj Gradec, kjer so se leta 2007 na razdalji 750 metrov zgodile štiri prometne nesreče, ki so terjale pet smrtnih žrtev, in Radlje ob Dravi–Ožbalt, na katerem so lani umrli štirje ljudje.

Ali so krivi vozniki ali ceste? Nekateri pravijo, da ni prometnih nesreč, temveč so prometna naključja. Ko se nekdo znajde v napačnem trenutku na napačnem mestu. Če bi pripeljal sekundo pozneje, bi morda brez težav peljal naprej ...
vir:www.24ur.com

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev