Čustvena intelegenca

30. junij 2013 ob 01:22 | 393
Nič kolikokrat sem že prebrala tvoje sms-e, znam jih že na pamet, vendar še dolgo ne bom razumela...zakaj ? Koliko lepih besed, koliko neskončnih obljub, ki so izginile in z njimi tudi ti.Bila sem zlato tvoje. Prišel si čisto tiho in počasi, niti ne vem kdaj in kako niti vprašal nisi ali smeš. Prišel si hladnega jesenskega večera, odšel si v hladno poletno noč. Bilo je lepo dokler je trajalo...najlepše. S tabo sem našla smisel svojega življenja, pa čeprav ne ob tebi. Dajal si mi novih moči, poguma in zagona, ko že nisem vedela več ne kam in ne kako. Bil si mi dosegljiv v vsakem primeru, zame si vedno našel lepo in tolažilno besedo. Tvoje obljube so govorile veliko, med drugim tudi, da me ne bos zapustil. Kot prijatelj; ničesar nemogočega nikoli nisem zahtevala od tebe. Da bos z mano, si obljubljal. Sprašujem se, komu so bil namenjene. Meni ne. Izdal si moje zaupanje. Da mi bos pomagal. Vem...vse to je iz tebe naredila služba, kajti tvoje življenje je služba, delo in zopet služba, kot začaran krog, ki ga ni konca. Tabu nama ni bila prav nobena beseda. Tudi takrat, ko sem ti priznala, da sem samo sebe sprejela taksno kot sem, si mi ti pomagal do tega spoznanja. Dejal si celo, da zakaj bi bili nekaj kar nismo. Takrat nisem vedela, da se tukaj tvoje lepe besede končajo. Vem kriva sem tudi jaz, nisem rekla da nisem. Ampak kriva toliko, kolikor sem ti zaupala in toliko, ker sem ti priznala svoja čustva, ker sem se vate zaljubila. Nisem se namerno. Niti te nisem poznala, ko sem začutila, da to ni več običajno prijateljstvo. Ko sem slišala melodijo na telefonu in sem vedela da me kličeš, sem začela barvati. Nehote in nevede. Počasi sem se začela zavedati, da sem se resnično zaljubila, resnici na ljubo pri 42-tih letih. Kot najstnica sem se počutila. Ne vem česa si se ustrašil, mene ali mojega priznanja o čustvih. Bil si res vse, kar sem iskala; najboljši prijatelj, ljubimec, poslušalec, tolažnik in svetovalec. Ali lahko nocoj mirno spis. Jaz nebi mogla. Nebi mogla zato, ker mi vest tega nebi dovoljevala. Ti pa si iz drugačnega testa.

Kadarkoli se spomnim nate, me stiska pri srcu. Ko bi vsaj lahko nehala misliti nate, ko bi te lahko izbrisala iz spomina, bi te že včeraj. Tako globoko si se zakoreninil vame in ko bi vsaj vedela zakaj. Nisem hotela, da se tako konča. Nisem hotela, da se razideva brez slovesa, brez kakršnekoli besede. A tako si se odločil ti. In tako kot se odločiš ti, mora biti, četudi trpi pol sveta. Ugotovila, da ti ni mar za čustva drugih, pa čeprav si ti njihov vzrok. Ko se zdaj oziram nazaj, kako je bilo pred nekaj meseci, si niti v sanjah nisem predstavljala, da se lahko zgodi kaj takega. Da sva dejansko postala sovražnika in to vse zaradi nekaj obljub in napačno izrečenih besed. Najraje bi izbrisala vse kar me spominja nate, ti si verjetno to že storil, jaz še čakam. Čakam, da bo bolečina še večja, Zakaj me ne brišeš iz FB, zakaj nisi brisal elektronskega naslova, telefonske številke. Zakaj nisi tega storil. To sem pričakovala. Presenečena sem nad tabo, vse kar je bilo dobrega v tebi, si pokvaril. Pokvaril si sanje o sebi, o moškem, ki je bil zame vzgled.

In zato pišem, pišem da vsaj za nekaj časa umirim bolečino, kajti to mi je trenutno najboljša rešitev. Oprosti ker, ker sem ti nazadnje nehote poslala sporočilo ponoči. Nikoli ti nisem sporočil pošiljala tako pozno, razen kadar si bil na terenu in kadar si to želel ti. Kljub temu, da si mi dovolil, si tega nisem privoščila. Ne bom te zasledovala, ker mi tega ne dopušča moj ponos. Toliko pa je še v meni človeka. Sicer ti znaš ignorirati ljudi tako ali drugače. Vedeti pa moraš, da se vsaka stvar vrne, ena prej, druga kasneje. Upam, da se tebi tole ne bo vračalo. Kaj bi morala storiti, da bi se vrnil k meni, Vrnil in mi dal samo tisto kar sem in še vedno želim, kje sem storila napako ? Vem, da tukaj ni več vrnitve? Da sva zaključila, mi je bilo jasno nekaj dni potem, ko si mi obljubil, da me popoldne pokličeš, vendar iz te obljube tudi ni bilo nič, kot iz vseh ostalih. Morda si že našel nadomestilo, vem da tebi tega ni težko. Imaš lepo grajeno atletsko postavo in po vrhu vsega še prikupen in šarmanten. Znaš z žensko katera ti je všeč oz katero si ti želiš. Ona bi dobila vse in še več. Jaz sem pač bila tisti vmesni osebek, vendar se ni izšlo po tvojih merilih. Dovolj je žensk, ki so zdrave, ne rabiš se družiti se z mano. Dejansko "pohabljenka." A tega nisi upal povedati na glas. Nič novega, če tako misliš nisi niti edini niti zadnji. Sprijaznila sem se s tem. Ker sem le se delček ženske, kar je ostalo od nje. Čeprav si bil ti tisti, ki mi je govoril, naj dvignem glavo pokonci. Ali so bile to samo prazne besede, besede brez čustev, ti jih tako nimaš.

Res sem bila vesela kajti našel se je nekdo, ki je imel zame čas. Nekdo, ki mu ni bilo vseeno zame, nekdo, ki mi je znal prisluhniti,me nasmejati, me potolažiti in nekdo, ki je znal iz mene izvabiti čustva. Na dlani sem ti položila svoje življenje, ti pa si ga zavrgel. A vse to so bile laži na katere sem nasedla. Spraševala sem te, če boš imel čas in nisi zanikal, rekel si celo, da za prijetne stvari se vedno najde čas. Samo zame ga ni bilo. Za vse drugo si našel čas. Res ne rabim veliko, lačna sem samo pozornosti in nežnosti. Zakaj mi tega nisi mogel dati. Rada bi vedela, kaj je dejansko narobe z mano. Brez laži in pretvarjanja. Sem ranljiva, a tudi močna. Marsikaj me je v življenju presenetilo in marsikoga bi zlomilo. Čeprav je težko, še vedno živim. Živim po zaslugi tudi takšnih kot si ti, ki so me prizadeli in zavrgli. Pobiram se sama, ker si me odvrgel kot kos neuporabnega pohištva. A si se kdaj vprašal, kaj si mi naredil. Mislim, da ne. Takšna vprašanja pri tebi ne obstajajo. Ker si trd, ker si krut sam do sebe. Zakaj sem ti pisala, da me je strah zavrnitve. Ker sem slutila, da se bo zgodilo prav to. Zakaj si si dovolil to storiti. Prosila sem te, da me ne zapustiš. Pa vendar moje prošnje nisi spoštoval. Ti, ki si vzgled vseh ljudi, ti na katerega bi se moral človek zanesti, Sam si to izjavil, sam si izjavil, da ni ga bolj zanesljivega človeka od tebe. Kaj sem dobila. Opeharjena sem bila za vse prelepe trenutke, ki so mi bili namenjeni. Kdo je tista srečnica, ki te lahko objema, ti leži v naročju, ti daje poljube, katera se ti predaja, katero si tako strastno jemlješ....ZAKAJ ? se sprašujem vsak dan znova.

Da ti ne pozabim reči HVALA, ker si zame zapravljal telefonske minute, sporočila in svoj dragoceni čas. Ker si imel zjutraj skrb zame in me za lepši dan prebudil s svojim pozdravom Jutro :-*... Niti adijo nisi rekel. Ko si odhajal ponoči od mene, še objel in poljubil si me, tebe pa sem gledala v hrbet kako odhajaš in takrat nisem niti slutila, da odhajaš za vedno. Odšel si in s sabo odnesel delček mojega srca. Ta delček srca je s tabo, če ti to želiš ali ne. Najlepše sanje so prišle s tabo in s tabo so odšle.

Komentarji 3

če želiš komentirati, se
jadralka
jadralka4 leta nazaj

Moški pazite kaj obljubite, ker morda nekoč naletite na žensko, ki se vam bo maščevala....

jadralka
jadralka4 leta nazaj

Hvala Dadada....ko se ispišeš je lažje....

dadada123
dadada1234 leta nazaj

Razočaranje je večje, če te rani ljubljena oseba...lep, čustven blog...

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev