MODROSTI INDIJANCEV

07. april 2010 ob 21:24 | 217
Ali veš, da drevesa govorijo? Pogovarjajo se med seboj.
Tebi govorijo, če jim prisluhneš. Beli človek tega ne razume.
Ne zdi se mu vredno, da bi poslušal Indijance. Bojim se, da tudi drugim glasovom narave ne bo prisluhnil.
Mene samega so drevesa veliko naučila: včasih kaj o vremenu, včasih kaj o živalih, včasih kaj o Veliki skrivnosti.

Lovec nagovori usrteljanega jelena
Žal mi je, da sem te moral usmrtiti,
moj mali brat.
Potrebujem tvoje meso,
kajti moji otrci so lačni.
Odpusti mi, mali brat.
Tvoj pogum, tvojo moč
in tvojo lepoto bom počastil - poglej!
Tvoje rogovje obešam na drevo;
vsakič, ko bom šel tod mimo,
bom pomislil na tebe
in izkazal čast tvojemu duhu.
Žal mi je, da sem te moral usmrtiti;
odpusti mi, moj mali brat.
Poglej, tebi v spomin
kadim pipo,
sežigam tobak.

Skrbeti in živeti moramo drug za drugega. Zato se pred vsako odločitvijo vprašamo, kakšne bodo njene posledice za kasnejše čase in ali bo prihajajoči generaciji koristila ali škodovala. Mučimo se na poljih, saj živimo od njihovih sadov; prav tako moramo prevzeti nase trud in skrb za ljudi, ki živijo z nami - kajti tudi njihovo življenje je del našega življenja.

Veliki duh, obvaruj me tega, da bi sodil človeka,
preden v njegovih mokasinih ne prehodim ene milje.

Mir ni le nasprotje vojni, ni samo čas med dvema vojnama -
mir je nekaj več.
Mir je zakon človeškega življenja.
Mir je tedaj, če prav ravnamo in če vlada pravičnost v
odnosih med ljudmi in v odnosih med ljudstvi.

Lesketajoč kamen na robu poti.
Tako majhen - in vendar tako lep!
Dvignil sem ga. Vsega lepega!
Položil sem ga nazaj
in šel dalje.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev