PLANICA IN ZDRAVLJICA

18. marec 2016 ob 21:44 | 221
Ganila me je tale slika, sneta iz prispevka RTV Slovenija.
slika 555843

Na hribčku med bloki v delavskem predmestju je vsako zimo zrasla smučarska skakalnica.
Otroška, rekord je bil šest metrov in pol.
Ni omembe vredno. Bolj se spominjam tega, kako smo se mulci včasih grdo zravsali, kdo bo na naši Planici nastopal.
Vsi smo hoteli biti Janez Polda, če že ne legenda, pa vsaj kakšen od naših takratnih orlov:
Šlibar, Pečar, Zajc, Oman, Eržen, Giacomeli, Jemc.... šele ko je zmanjkalo naših so najšibkejši statirali kot Bradli, Recknagli, Steinerji... jaz sem moral enkrat celo biti Georg Thoma.
Kadar ni bilo snega je Planica potekala na mali maketi skakalnice, po kateri smo spuščali modelčke skakalcev iz pločevine. Pokrov Delamarisovih sardin je bil zelo iskan material za naše skakalce.

Bili smo zavedni pionirčki, na koncu smo vsi peli poljsko himno. No ja, saj je bilo besedilo naše, jugoslovansko, vseslovansko... Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije....
Besedilo je skrpucan prevod slovaškega pesnika Tomašika v slovenščino. Iz časa pomladi narodov. Melodija je poljska mazurka. Z besedilom o tem, da Poljska še ni izginila so jo prepevali poljski legionarji v Napolenovi armadi, v upanju na ponovno združitev tedaj razkosane Poljske. Kdo si ne bi želel svobode, enakosti, bratstva.

Pionirčki smo verjeli v Jugoslavijo, nekateri od naših staršev malo manj. Pozneje se je izkazalo da so še najmanj verjeli tisti, ki so najbolje vedeli kakšna je takratna oblast.
Koritniki.
Njihovi sinovi so bili glavni pionirji, mladinci, kandidati za sprejem v zvezo komunistov... bodoči glavni koritniki, strici...
Malo me je zaneslo, čisto malo.

Na Roško, v množico protestnikov, pa na tisto polje okrog kasarne, kjer so se teritorialci gledali čez ograjo z vojaki. Mene so že nekaj let prej brisali iz evidenc... Leta. Pripeljal sem se med njih s kolesom, na balanci in prtljažniku tri velike cajne borovnic, v nahrbtniku lončki od jogurta. Moj poslednji prispevek k bratstvu in enotnosti so bile tiste borovnice, ki sem jih delil desno na njive in levo čez ograjo.
Takrat smo že prepevali Prešernovo Zdravljico kot slovensko himno. No ja, eno kitico, zdaj imamo radi vse, ne le Slovanov.

Vse od časov osamosvojitve nisem videl naše himne tako zapete, kot danes v Planici. Snemalci in režiser prispevka RTV Slovenije si zaslužijo vso pohvalo, da smo lahko tudi po tej strani tako lepo spremljali ta dogodek. Od prepevajoče množice, do že legendarnega snemanja pokrival... Tu publika sicer ni bila dosledna, ampak Peter jim bo že povedal kako je prav. Tako kot je, kar nekajkrat, na to gesto spomnil kolege športnike.

Lepe geste.
Vojska gledalcev pa je žal le kratek čas tako enotna, že jutri se bo spet razdelila na leve in desne koritnike. Ti bodo še naprej pomagali farbati večino, ki ni tako 'ustvarjalna', da bi znala živeti na račun drugih.
Hudooo!
Ni lahko živeti v državi, kjer je beseda politik psovka, kjer so vsi idealisti pomrli, odnehali ali pa le evaluirali v koritnike, ki so strogo zaščitena vrsta – dokler pustijo sosedovo korito pri miru.

Kljub vsemu je bilo lepo gledati to množico.
Skoraj prepričan sem, da so vsi koritniki sneli pokrivala, da jim ne bi kdo očital pomanjkanja spoštovanja do državnih simbolov. Prava drža je za koritnike življensko pomembna. Tiste druge pa bo Peter mimogrede naučil, kaj se ob himni spodobi. Verjamem, da so v veselju pozabili na to malenkost.
Včasih je bilo drugače.
Moj oče je nosil klobuk in se je ob pozdravu simbolično odkril. Saj to odkrivanje ni izum buržujev, staro je in v kombinaciji z rokovanjem pokaže, da nimamo orožja v rokah, pa tudi pod klobukom ne. Rdeča oblast je to staro navado sovražila, partijci se načeloma niso odkrivali.
Oče se je bal zame.
Bilo bi hudo, če bi od doma prinesel kakšno misel bivšega razrednega sovražnika. Ko sem ga enkrat vprašal, zakaj se tovariš sekretar ni odkril, pa je le tiho zapihal:
''Za to sinko, da ljudje ne bi videli, koliko ima putra na glavi''.
Tako se je reklo... ali pa 'da se mu puter ne stopi, ko gor sonce posije'. Puter je bil simbol blagostanja, puter na glavi pa simbol korupcije.
Složni navijajmo dalje!
Puter pride na vrsto pozneje, ko bodo nekateri od nas spet lezli v rit tistim, ki so največ nakradli.

Komentarji 4

če želiš komentirati, se
snebetje
snebetje1 leto nazaj

lepo si povzel...:)

KANIBAL
KANIBAL1 leto nazaj

To je kot en virus veselja, cepiva ni. V posnetku dekletce navdušeno poje himno, vse je lepo, množica se veseli.
Ko evforija mine pa smo spet tam.
Pravzaptav tukaj
In tudi tukaj imamo en virus ki mu nikakor nismo kos, čeprav ga dobro poznamo......
Naprej je pa o steklem polžu in jari kači.....

snebetje
snebetje1 leto nazaj

:)

tigers
tigers1 leto nazaj

Tako je složni navijamo dalje!

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev