oh ŽIVLJENJE

27. maj 2011 ob 09:18 | 144
Bili so dnevi, ki so bežali,kot oblaki,
ki jih veter podi in vleče za sabo.
Deževni dnevi, z sončnim jutrom,
in bili so tudi takšni, ki so samo čakali,
brez sončnega pozdrava,
čakali, da se poberem, ali me bodo pobrali.
Ko me je stiskalo v prsih,
sem našla blagoslov v odmevu,
nisem bila sama.
Obkrožena z prijatelji sem črpala moč in ljubezen,
in odgnala strah,temne misli,žalost,bolečino....
Zavoljo tega sem vzdržala,
Objem ljubezni me je rešil!!!
Vedno bodimo prepričani,
da obstajamo, ne le zase,
ampak za tiste ki nas potrebujejo, ljubijo,...
to prepričanje prežene strah,žalost in ohromi bolečino.
Da se vsak dan znova,
zazremo v življenje, je dovolj,
da spregledamo,
da smo nasvetu zato,
da postanemo,
močni,trdni,odločni,.........

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
dalmatinka111
dalmatinka1115 let nazaj

resnično tako.....

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev