Vzgoja, napačna vzgoja, nevzgoja

10. april 2014 ob 10:39 | 513
Najbolj žalosten pogled je pogled na nevzgojenega otroka in nevzgojenega psa.
Od nevzgojenih otrok bi lahko napisala knjigo ali dve. Pa ne bom zdej težila s tem. Se pač trudimo, da bi naš naraščaj lepo vzgojili. Koliko nam to uspeva je pa seveda odvisno od več dejavnikov. Zadnjič mi je kolegica rekla, da jo živcirajo nevzgojeni psi. Pa sem rekla, da so eni pač narobe vzgojeni. In mi reče kolegica, da je to popolnoma isto, kot če so vzgojeni narobe oziroma je še slabše. Ma itak da ni fajn.
Kakšen teden ali dva nazaj sva se s Smčkom odpravila na sprehod. Ponavadi vedno zavijeva na potko, skozi drevored, do mlina. Pot je dokaj ravna in vidi se precej daleč. Kaj hitro sem v bližini mosta opazila starejšo gospo. Tam med 70 in 80 let nekje se mi zdi. Za seboj je vlekla svojega psička. Ja vlekla ja, tako je bilo videti. Pekinezer je bil, če se dobro spomnim. Najprej mi je bilo hecno, ker je kuža obračal glavo nazaj, medtem ko se je teta trudila, da bi šla naprej. Ker sem še vedno dobra duša, sem pač pospešila korak, da bi teto prehitela in da bi ji olajšala sprehod. Moj občutek mi seveda sproži alarm, Smrčka dam na kratko in se pripravim, da bova prehitela. V tistem se gospa obrne in zaslišim pikro opazko: Ja pejte no hitr naprej, moj se stalno obrača in gleda nazaj, sploh ne morem hodit bla bla bla …. Ok, da je gospa govorila z naglasom z juga me niti ni motilo. Bolj me je zmotil prizvok s katerim je govorila, da se ona zaradi naju ne more sprehajati. Ja halooo no.
In njen kuža veselo rine proti Smrčku, jaz držim črnuharja nazaj. V tistem pa groza božja, kot strela z jasnega se mi je odvrtel odlomek iz filma Gremlini. Zvok, ki je prišel iz malega psička je bil podoben hreščanju Gizma iz prej omenjenega filma. Hreščanje, piskanje, hropenje in ne vem še kaj vse proti Smrčku. Še dobro, da ta hitro najde vzvratno in se je umaknil nazaj. Gospa je še ugotavljala kako bi se njen srček igral. Jaz pa njej lepo nazaj povem, da na tak način gotovo ne bo šlo.
Takrat sva s Smrčkom premerila cel park plac v bližini, medtem ko sva čakala, da se je tetka odbremzala proti domu, da ji nisva še 1x prekrižala poti in jo ovirala na njenem sprehodu. Obljubila pa sem si nekaj. Če se bo to še ponovilo, si bom lepo postavila zložljivi stolček ob poti, vzela iz ruzaka termosko s kavo in bom pričela uživati v naravi. Kako bo gospa prišla do doma, pa je njena skrb.

Komentarji 15

če želiš komentirati, se
Vesnalana
Vesnalana2 leti nazaj

Še pred dvema letoma sem bila "pasja mama", so mi znane take in podobne štorije in sem s svojo pasjo damo tudi marsikaj doživela ... Nekateri ne peljejo psa na sprehod, ampak pelje pes njih na sprehod in še kam - pač ne obvladajo psa. Pametno je opraviti kakšen tečaj šolanja psa - pravzaprav šolajo vodnika psa, ker pes je, kakršen je, a lastnik ga mora znati obvladovati . Sploh pa majhni psi ... groza ...

Marici1603L
Marici1603L2 leti nazaj

Vesnalana,midve sva imeli enaki psički in se še predobro spomnim, kako hudo je, ko odidejo. Ja, dami sta bili, pravi dami. O majhnih psih pa je pravzaprav škoda izgubljati besede, ker jih je dejansko veliko veliko težje vzgajati,vzgojiti in prav zradi tega mariskdo obupa in pusti psa, da počne, kar ga je volja. Govorim - pišem, ker imam glede tega res dovolj izkušenj, imeli smo psa kot psa, družinskega psa, zlato prinašalko, ki si zasluži samo lepe misli in besede in imamo še vedno tega malega mešančka, s katerim sva si včasih kar dobro v "laseh" ... pri teh je vzgoja še pomembnejša, ponavljanje naučenega pa potrebno non-stop, ker so to izjemno neubogljiva bitja. Točno vedo, da so "ljubljenčki, crkljivčki" in še kaj in to s pridom izkoriščajo. Kot bi zanj ukazov ne smelo biti, kot bi jih oni ne potrebovali, kot bi jim tega ne bilo treba ... oja, pa še kako je treba, dvojno dozo vsega potrebujejo ... veliko ljubezni, ki jim je od nas pač ni treba izsiljevati, morda že zaradi same njihove "pojavnosti" in pa dosti več potrpežljvosti v učenju in ponavljanju naučenega, v vztrajanju upoštevanja privzgojenega ...

ledenakraljica
ledenakraljica2 leti nazaj

Vesna pozdravljena, tebe pa ni težko zgrešiti ;) Se še dobro spomnim tvojih slik s tvojo pasjo prijateljico :)
Nisem ravno zagovornik pasje šole. Seveda se da psa tudi lepo vzgojiti brez šole. Le imeti je treba voljo in pravi cilj, pa seveda občutek. Potem je pa še karakter psa. Nekaterim tudi šola ne pomaga.
K sreči imam kar prijetne izkušnje s sprehodov. Sem pa videla marsikaj. Med drugim opazujem tuda psa od znanke. Ženska ima probleme s seboj, previsoko je zrastel njen ego. Bogpomagaj kaj je naredila iz svojega psa, ker je preveč zaščitniška do njega. Pes je prava mala počast, njegova dominanca se kaže povsod. In mislim, da bo ženska imela še hude probleme z njim na sprehodih, no ena slaba izkušnja se je že pokazala dva meseca nazaj. Vsekakor ji želim srečo na sprehodih, saj jo bo res potrebovala, ker s takim psom je dobesedno tempirana bomba -.-

Naya
Naya2 leti nazaj

...malo pa me je nekako zmotila ena zadeva...obe sta vlekli svoja psa stran...bemu mast še povohati se nista smela zaradi renčanja ali kaj ;)...??

ledenakraljica
ledenakraljica2 leti nazaj

Zaradi slabih izkušenj z veliko večino malih nevzgojenih psov, sploh maltežanov, pekinezerjev sem previdna in ga ne spustim preveč blizu, če že prej opazim, da lastnik ne obvlada psa najbolje. In pri tej tetki mi je bilo jasno, da ga ne obvlada, se je videlo že na kilometer daleč. Zato sem jaz Smrčka dala na kratko in sva čakala da pride pekinezer do naju. Ma kako renčanje, dobil je skoraj histeričen napad. Eno je ko pes zarenči, drugo je pa ko niti pes ne ve kaj hoče. In ta gotovo ni vedel kaj hoče. Da bi pa še skupaj skočila in bi poslušala litanije od tetke - ne hvala. Z drugimi tridesetimi psi nimam nikoli težav. Sem pa naslednjič opazovala drugo gospo z mladim nemškim ovčarjem, ki da itak ni obvladala. Smrčka sem dala sedeti ob stran poti in sva čakal mirno, da bo bojo šli gospa z ovčarjem in njeno mamo mimo. Pa je ovčar potegnil do Smrčka - - niti ne vem kaj je bilo. Ker Smrček redko zarenči, takrat sta pa kar hitro skočila drug na drugega. V trenutku smo se znašli v jarku. K sreči je ženska dokaj hitro potegnila ovčarja stran. Jaz pa sem bila deležna še cele pridige, s tem da sem še vedno stala v jarku. Mirila sem Smrčka in si mislila svoje. Potem pa žensko mirno prosila, da mi da roko, da me potegne iz jarka. Ne, njihov pes pa res nima probleme z nikomur. Seveda jih nima, drugi jih imajo z njim, če mene vprašaš.
Sej se srečujemo z lastniki psov, ki se zavedajo, da je njihov kuža siten, da renči. Pač damo kosmatince na kratko in gremo vsak po svoji strani. Ni nobenega problema. Se takoj vidi kakšen je pes in kakšen je njegov lastnik ;)

Naya
Naya2 leti nazaj

...hm....zanimivo....praktično sem že celo življenje s psmi....in samo enkrat sem doživela napad drugega psa na svojega...pa imela že veliko pasem tudi nemškega ovčarja, nekaj mešancev itd....je pa res, veliko ljudi svoje ljubljenčke počloveči...od tod težave in problemi s pasjim obnašanjem...;)....

ledenakraljica
ledenakraljica2 leti nazaj

Žal imam dve slabi izkušnji. Pa sem pozabila že malo na to, ker vsak dan srečujem toliko prijetnih lastnikov in njihovih psov, da so sprehodi res prijetni.
Sem zadnjič debatirala z mlado lastnico dalmatinke. In sva ugotovljali kakšne bolezni imajo drugi psi - od raka, sladkorne, holesterola, depre naprej in nazaj. In sem mladenki pač rekla, da imam občutek, da ljudje prenesemo svoje bolezni tudi na psa. Hehe pa sva se smejali, ko se je sogovrnica obrnila k svoji psički in izjavila : stara midve sva še dobri, se dobr drživi :) :P
A veš da sem zadnjič gledala sliko enega psa iz nekega bosanskega zavetišča. Meni se je zdel obraz tega psa čisto podoben obrazu nekega starca.
Mah ne vem, ni to dobro. Pes mora biti pes in ga ne smemo počlovečiti.

Marici1603L
Marici1603L2 leti nazaj

Oja, in o vzgoji otrok in o vzgoji hišnih ljubljenčkov bi človek lahko knjige pisal ... a tako, ko se to dela pri otrocih, tako običajno ljudje delamo pri hišnih ljubljenčkih. Imela sem zlato prinašalko, zdaj je že v pasjih nebesih in po njej ne želim imeti nobenega ljubljenčka več, ker zanjo enostavno ni nadomestila. Pri hiši je seveda še mali mešanček med čivavo in pekinezerjem, samosvoj pobalin, a tudi njega se je dalo nekaj malega naučiti ... ne veliko sicer, a nekaj malega zagotovo. Vendar sem, ne glede na to, kako čudovita je bila naša prinašalka, kako lepo mi je bilo z njo, kako sva se razumeli, imela v mislih zgolj in samo to: pes je nepredvidljiva žival in še tako dobro in lepo vzgojen, lahko naredi nepredvidljive reči. Zato sem jo vedno imela na vrvici, dokler nisva bili nekje čisto sami, kjer je lahko okusila svobodo gibanja... potem pa, ko sva se vračali nazaj domov, žvižg in ponovno vrvica, ki se je ni branila ... Vzgojo smo začeli pri dveh mesecih, ko smo jo dobili in jo ponavljali do njenega zadnjega dne bivanja v naši družini ... nič ni trajno, nič ni stalno, nič ni zasigurano, ne pri ljudeh, ne pri živalih, zato je treba naučeno stalno ponavljati in ponavljati ... in imeti na umu, kdo ukazuje in kdo mora poslušati ... ♥♥♥

ledenakraljica
ledenakraljica2 leti nazaj

hehe Mariči a veš da sem študirala zakaj pride do nepravilne vzgoje. Najbrž zato, ker se jim psi in otroci smilijo, pa ne potegnejo tam meje kjer bi jo morali. Tako kot si ti rekla, potegnili ste črto in je bilo jasno kdo daje navodila in kdo uboga. Žal pa tega ne počno vsi.
Na sprehodu srečujem Bena - zlatega prinašalca. To je tako milo bitje, tudi s Smrčkom se super razumeta. Včasih se lastnik Miha jezi, ker se Ben kar uleže na tla in počaka da prideva s Smrčkom do njiju :) Ma hecna sta.
Jaz načeloma Smrčka ne spuščam. Le ni moj pes. Ga pa spustim do Bistrice, toliko da se ohladi in napije vode, seveda takoj priteče nazaj in se kar postavi da ga privežem :) Ma faca je. Kolikor je prretrpel v svojem življenju, mislim da se mu je sedaj odprl čisto drugi svet odkar sva začela hoditi na sprehode :) Očitno sva si bila prav namenjena. On je srečen, ker ima mene, jaz pa ker imam njega ♥ poseben občutek, res poseben :)

princessss
princessss2 leti nazaj

že v osnovni šoli sem imela priložnost vzgajati psa, konkretnega 80 kg in potem še enega...če je srce človeka na pravi frekvenci, potem je vzgoja psa preprosta....samo slediti ti mora...tako je tudi pri otrocih....

princessss
princessss2 leti nazaj

tvoj blog naj bo učilo vsem

Naya
Naya2 leti nazaj

...se čist' strinjam...

ledenakraljica
ledenakraljica2 leti nazaj

S psi nisem imela veliko izkušenj. Lani sem prišla do Smrčka in spoznavam nek nov svet. Smrček je bil velikokrat lačen, tepen, zapostavljen. Nikoli ga niso učili nekih ukazov. Je vodljiv in razume marsikaj. Tako da se ne bojim, ko ga vozim na sprehod. Niti ne rine v druge pse, raje mirno voha travce ob potki ;) In sem tudi opazila, da je precej bolj miren, če sem jaz mirna. Takrat je res pravi užitek biti z njim na sprehodu. Če pridem kakšen dan bolj bolj tečna, me pa kar hitro pomiri hehe ;)

princessss
princessss2 leti nazaj

res je...samo ti moraš biti mirna, pes čuti tebe in te želi tako zaščititi..ko greš s psom na sprehod moraš vedno ti vnaprej zaznavati situacije in ga pravilno usmeriti...

ledenakraljica
ledenakraljica2 leti nazaj

Se učim se učim mirnosti, mislim da nama kar dobro uspeva hehe. Po moje že čaka sedaj ves nestrpen kdaj bom prišla ;)

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev