⁀‵⁀ Gospodar se zamenjal, bič pa je ostal ⁀‵⁀

01. maj 2017 ob 02:07 | 248
slika 607452

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan! / Ivan Cankar/

Slovenski narod tvorijo ljudje, jezik, tradicija, kultura, ozemlje in državnost... zdi se mi, da se nahaja naša narodna samozavest v temini tunela. Morda se na prvi pogled zdi, da gre za moralizatorsko ugotovitev. A gre za mnogo več. Gre za izpostavitev ključnega psihološkega trika, ki stoji v ozadju razvoja družbe oz. države... velik del naroda zaradi socialnih razmer doživlja občutke socialne izločenosti, izgublja občutek varnosti in občuti izgubo življenjskih ciljev.
Destruktivno okolje, merjenje spodnje ravni človekovega dostojanstva zeva v nas. Zastrašujoče merjenje stanjšanih tal človeške ubranosti mišljenja in občutenja se nas loteva.

“Država ni sama po sebi umevna; treba jo je negovati, spoštovati, skrbeti za sočloveka, ohranjati slovenski jezik in navsezadnje slovensko kulturo.”

Več kot 100 let je mimo nas od dneva ko je na Dunaju Cankar napisal Hlapce. Slovenija je zamenjala tri države: Avstro Ogrsko, Kraljevino Jugoslavijo in Titovo Jugoslavijo…zdaj živimo v četrti državi (pravijo je samostojna Slovenija) medtem, »gospodar se zamenjal, bič pa je ostal«. In seveda hrbet navajen da je zvit in izkrivljen.

Slovenci so tekli 100 let da bi se danes začetkom 21 stoletja vrnili na obdobje, ki je obstajala v vreme ko je Cankar napisal svoje »Hlapce«. Res žalostno, sto let dirkanja po svetovni zgodovini in se nič novega iz tega nismo naučili!

Verjetno težko prepoznamo, kakšen narod v resnici smo. Smo mar postali narod brez temeljnih nacionalnih ciljev na robu narodovega razvrednotenja. Res je, smo v Evropi, vendar ne vemo, kaj bi s svojo evropskostjo, s svojo prihodnostjo, ne vprašamo se, ali smo sposobni samostojno bivati in delovati v njej in odločati o svoji usodi. Ravnodušno sprejemamo vse, kar prihaja od zgoraj in od zunaj k nam, ne da bi se zazrli v svojo identiteto in vse razsežnosti, ki jih slepa poslušnost prinaša za našo prihodnost.

Vsi petelinji boji med strankami in na splošno vse skupaj je en velik paradoks, ki ga posamezniki izkoriščajo zase, za svoje parcialne interese. Na žalost se dušimo pod neprodušnim pokrovom samovšečnih razsvetljencev, strankarskih absolutov, univerzitetnih akademskih visokih znanstvenih elit, izpraznjenih smisla za narodov blagor. Nove igre po starih pravilih! Vsi pa trgajo jagnjeta, da nasitijo volkove.

Zdaj se zdi, vsaj na prvi pogled, da tisti, ki jim je zaupano upravljanje nove slovenske države, ne vedo vedno natančno, kaj je dobro za Slovenijo ali pa, da jim to ni prva politična dolžnost. Politične stranke so, ne prvič v zgodovini, znova zapletene v tolikšne medsebojne spore in spopade o stvareh, ki jih same vsiljujejo življenju, da postajajo koristi in interesi nacionalne države, njenih državljank in državljanov, skoraj drugotnega, postranskega pomena.

Nihče ni za nič odgovoren. Nihče nima učinkovitega nadzora nad posestniško lakoto in izkoriščevalsko brezobzirnostjo. Zelo težko je prenašati maškarado govornikov in spremljati sceno osebkov, ki jim pod srajcami z belimi ovratniki gomazi klavrno napihnjeno, oblastniško mogočno, zaigrano pomembno, zlagano. Stik med igralci skrokane politike in državljani je očitno prekinjen. Obstaja prevelik razkorak med elementarnim moralnim in politično svobodo družbe.

Nihče ne ve, koliko Evrope in koliko slovenskega bivanja v resnici potrebujemo, da bomo obstali. Živimo sredi vrtinca spopadajočih se velesil in pohlepnih mafijskih kapitalistov.
Izkušnja nas uči, da brez odgovornosti do lastne državnosti, slečenih hlač, se ne bomo mogli razvijati in obdržati.

Nisem prepričana, da mi bo kdorkoli odgovoril na vprašanja, ki bi se jih morali dobro zavedati: od kod prihajamo, kje smo in kam gremo.

Vseeno želim, da leto 2017 ne bi bilo le leto spominov, marveč tudi opominov, da je za slovensko prihodnost koristno in primerno združiti vse naše moči ne glede na razlike, ki bi jih morali spoštovati in negovati, v strpnem dialogu, ne pa na njih graditi svet sovraštva in izključevanja.
Prihodnost, ki zaslužijo državljani in državljanke Slovenije, temelji na vzajemnem spoštovanju, medsebojnem razumevanju, strpnosti, solidarnosti in sodelovanju, na spodbujanju vsakogar, da prispeva k ugledni, uspešni in ljudem prijazni državi.

by Lorianna

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev