⁀‵⁀ Poslanstvo zla I ⁀‵⁀

23. julij 2017 ob 16:18 | 76
slika 619391


V stvarstvu ima vsaka stvar svoj smisel in namen. Tudi zlo mora imeti določeno funkcijo. Kakšno je torej njegovo poslanstvo?

Razpetost med dobrim in zlim je stalnica v življenju človeka in družbe. Poraziti zlo, da bi zaživelo dobro, je ideja, ki jo delimo tako rekoč vsi. Toda, ali je zlo res nekaj popolnoma negativnega, pojav, ki ga je treba čim prej izkoreniniti, ali pa ima kako pozitivno poslanstvo? Tega vprašanja ni mogoče razvozlati s plitvim razumevanjem človekove narave in njegovega bistva.

Človek je poosebljena zavest, utelešenje Duha (Absoluta), ki je izvor vsega. Temeljna lastnost Duha je kreativnost, ki se bolj kot v reakcijah na pobude kaže v zavestnih dejanjih, v katerih se zrcali zavedanje božanskih atributov – ljubezni in modrosti.

Zlo je prevara, ki človeka oddaljuje od njegovega zavedanja enosti, zato se v njem vzbudi strah, da je odrezan od ljubezni, kar pogojuje negativna čustva in sebičnost.

Zlo je sicer osnovni človeški naravi nekaj povsem tujega; noben človek sam po sebi ni zlobno bitje. Takšen postane zaradi zunanjega vpliva, saj je na astralni ali mentalni ravni možno vplivati nanj.

Ker se človek globoko v sebi zaveda svoje božanske narave, ga to na nek način uspava ter nagiba k pasivnosti. V začetnih fazah svojega duhovnega razvoja zaradi nezavedanja svojih božanskih potencialov teh skoraj ne uporablja, kar pomeni, da se svoji božanskosti odreka. Božanskost se odraža in manifestira le skozi dejanja in ne skozi pasivnost - dejanja, ki jih navdihujejo temeljne božanske lastnosti - ljubezen in modrost. Ta dva izraza ustvarjalnosti morata v dualnem svetu imeti svoje ekstremno nasprotje – strah in uničenje. Zavedanje kakovosti nekega vtisa ali izkustva je pogojeno s poznavanjem nasprotja tega vtisa ali izkustva. Šele spoznanje teme nam omogoči prepoznati vrednost svetlobe.

Človek ni ustvarjen zato, da bi se izživljal in vegetiral kot ostala živa bitja. Da bi se zavedanje njegove božanskosti prebudilo, je kozmična stvarnost urejena tako, da človekovo pasivnost nenehno preizkušajo »temne sile«, ki iz človeka črpajo božansko energijo - energijo, ki je ni izkoristil za božanski namen. Poslanstvo »zla« je v tem, da prebuja zavestno ravnanje, zavedanje božanskosti in uporabo naših božanskih potencialov. Vsi negativni zunanji vplivi imajo dejansko en sam namen: vzpodbuditi nas k duhovni rasti. Zlo je za to nalogo eden najbolj učinkovitih instrumentov. Takšna razlaga daje življenju nov, globlji smisel in pomen. Religije to pomembno informacijo zamolčijo in ustvarjeni strah uporabljajo kot enega najučinkovitejših orodij manipulacije.

Zavest se prebudi le po zaslugi trpljenja in grenkih preizkušenj, nikoli zaradi lagodnosti, samozadovoljstva in uživaštva. Delovanje iz osebnega ega je delovanje v nekakšnem snu; obstaja vtis delovanja, a ne zgodi se nič pomembnega. Takšno delovanje temelji na nezavedanju obilja (tudi obilja ljubezni), ki je resnični atribut božanskega bitja in je usmerjeno k sebičnosti in kopičenju, izkazoma pomanjkanja.

Kreativni božanski impulz se v svetu dualnosti pretvarja v osebno izkustvo; če ga ne izkoristimo za »pozitivno« dejanje, bomo doživeli »negativnega«. Če ne reagiramo na nasilje, prizadejano drugim, mu dajemo legitimnost in prej ali slej ga bomo morali izkusiti na svoji koži. Doživljanje negativnosti je sporočilo, da zanemarjamo svojo božanskost. V zlu je torej treba prepoznati koristen mehanizem, ki nas budi iz zanemarjanja zavestnega ravnanja in vzpodbuja k izražanju naše božanske narave, ne pa gledati nanj kot na nekaj obsodbe vrednega.

Kako to spoznanje preliti v prakso? Namesto, da bi se z agresijo borili proti zlu, je treba tega sprejeti kot sporočilo ter se obrniti k ravnanju, ki dokazuje naše razumevanje smisla zla, ne z novim nasiljem temveč z dejanji pravičnosti, ljubezni, sočutja in modrosti. Boj proti zlu je agresivno dejanje, ki ne temelji na razumevanju in sprejemanju danosti, temveč govori o nesprejemanju in zavračanju nečesa, kar je neločljivi del dualnosti trirazsežnega sveta, v katerem živimo. Zlo bomo doživljali vse dotlej, dokler bo prisotno znotraj nas. V nas je lahko prisotno v zelo različnih oblikah, npr. v obliki občutka večvrednosti, pomanjkanja (pomanjkanje je laž) ali pričakovanja, da morajo drugi nekaj storiti za našo srečo ali blagostanje...

Zlo bo prisotno, dokler ne dosežemo zavedanja enosti vseh živih bitij in dokler se ne zavemo, da naša božanska narava prinaša obilje in da je pomanjkanje laž. Ideja o pomanjkanju je prisotna v fazi nezavedanja enosti s Stvarnikom in nam je potrebna zato, da bi lahko prepoznali obilje.


Poslanstvo zla

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev