⁀‵⁀ Poslanstvo zla II ⁀‵⁀

23. julij 2017 ob 16:21 | 91
slika 619391

Žrtve zla

Poleg sil, ki so človeku prijazne in naklonjene, po zakonu polarnosti v stvarstvu obstajajo tudi sile in bitja, ki so mu neprijazne in (tako menimo) nenaklonjene. Demoni in zlobna bitja niso stvar mitov in pravljic temveč realna bitja, ki se večinoma nahajajo na astralni ravni, a delujejo tudi na fizični. Zanje pravimo, da so poosebljenje »zla«.

Ali je tarča zla lahko nekdo, ki je duhovno čist in razsvetljen? Posamezniki z visoko zavestjo niso vabljive tarče »demonov« in »zlobnih sil«, saj jim njihova vibracija »ne diši«. V skladu z zakoni narave se jih niti ne lotevajo. Poleg tega imajo ti dovolj znanja, da se ubranijo pred njihovimi napadi. Temne sile pritegnejo nizki nagoni in negativna čustva, spolne frustracije in prekomerna sla, ljubosumje in podobno. To so energije z nižjo vibracijo, s kakršno se hranijo.

Žrtve »zlobnih sil« so tisti neprebujeni, napol zavedajoči se, ki potrebujejo vzpodbudo za svojo duhovno, zavestno rast. Povedano se odraža tudi na fizični ravni: žrtve bolezni (mikrobov) niso ljudje, ki znajo skrbeti za svoje duševno in telesno zdravje temveč tisti, ki so s svojo pasivnostjo ogrozili moč svojega imunskega sistema. V naravi plen roparic niso močni in trpežni posamezniki temveč bolne ali ranjene živali z zmanjšano življenjsko močjo. Človek z nizko ravnjo zavesti je po reakcijah podoben živali in je vključen v kozmično prehranjevalno verigo.

Zle sile ne prisilijo človeka, da dela zlo, pač pa ga mamijo, da zlo vrši po svoji svobodni volji; ne zasužnjujejo ga pač pa ga nagovarjajo, da se ujame v past podanih predstav in prepričanj, ki jim nasede zaradi svoje lahkovernosti in nepazljivosti. S tem ga oddaljujejo od njegove resnične narave, to pa je proces, ki prinaša trpljenje.

Smisel zla je torej prebujanje zavesti. Življenje je trpljenje za vse tiste, ki se ne želijo duhovno razvijati in napredovati v duhu vse močnejšega zavedanja svoje božanskosti. Ker se zavest ne more prebuditi brez zunanjih dražljajev, mora biti poskrbljeno, da se ti dražljaji na primeren način usmerijo k nezavednemu umu človeka in ga budijo. Človek od zunaj ne more dobiti zavesti, saj je zavest njegovo najosnovnejše bistvo. Kar je treba storiti je, da svojo spečo zavest spravi v delovanje, aktualizira, uporabi za tisto, za kar je namenjena: za ustvarjalnost.

Narava sama ni sama sebi namen temveč je ustvarjalni poligon, na katerem se najvišji izraz božanskosti – človek – lahko prepozna kot kreator, Bog. Vsa narava trpi, dokler človek tega cilja ne uresniči. Človek je edini subjekt v njej, skozi katerega se Duh lahko v popolnosti udejani in realizira. Prebujen človek naravo reši in omogoči njeno »blagostanje«, kajti človek ni le izraz narave temveč tudi poosebljenje Duha, ki je izvor vse kreacije.

Neprebujen človek, ki išče zavetje v naravi, trpi. Trpi, ker izgublja sebe in zato, ker se posledično vsa narava obrača zoper njega. Zato je prebuditev edina stvar, ki je človeku potrebna. Evolucija je proces prebujanja.

Narava je surovo realna in iskrena. Vesolje poskrbi, da se božanska kreativnost na nek način izrazi, na način, ki ga opredeljujemo kot »dober« ali na način, ki je za nas »slab«. Ali smo svobodni ali pa smo sužnji. Kar je v nas, se izkaže v zunanjosti in nas s svojo pojavnostjo vzpodbuja k prepoznavi. Vse negativnosti, ki jih doživljamo, pritegnemo v svoje življenje zato, da bi prepoznali svojo notranjo nezrelost.


Poslanstvo zla

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev