Celovito do rešitve stiske Slovenskega naroda !

23. december 2012 ob 02:32 | 75
V teh prelomnih trenutkih je za obstoj slovenskega naroda odločilnega pomena, da svojo svobodo in samostojnost zavarujemo tako, da stopimo skupaj in glasno povemo, kakšno prihodnost kot narod hočemo. Če tega ne storimo, bo plamen našega skupnega upora ugasnil in sedanji roparski scenarij bo tekel naprej.

Tisto, kar nam v sedanjem položaju najbolj manjka, je celovit pogled. Silno pomembno je ugotoviti, kaj se dogaja in kaj nas je v stisko pripeljalo. Za kaj pravzaprav gre? Stvar je zelo preprosta: očarani z idejo o lastni državi smo ob osamosvojitvi želeli uresničiti idejo o skupni blaginji, a ta se uresničuje le za izbrance. Zdaj opažamo, da nas vodijo napačni ideali in pohlepni ter sebični voditelji v smeri popolnega fašizma. Kaj je šlo narobe?

Zavrgli smo relativno pravičnejšo družbeno ureditev družbenega samoupravljanja in se v želji po bogatem življenju prepustili krempljem plenilskega kapitalizma. Ta ima zgolj en cilj: iztisniti iz nas vse, kar se iztisniti da. Priča smo, kako se neoliberalizem polašča v desetletjih akumuliranega družbenega premoženja; tovarne so mu kot zrelo sadje, iz katerega iztisne ustvarjeno vrednost, delavci pa so mu odpadek, ki gre v smetnjak. Naši voditelji so polni besed o potrebni privatizaciji, a prav ta omogoča, da naše skupno premoženje pristane v rokah tistih, ki jih zanima le denar.

Vodilne elite uporabljajo preizkušeni recept za manipulacijo: ustvari problem in vsili rešitev. Z namerno ustvarjeno finančno krizo so na naša pleča naprtili ogromen državni dolg, ustvarjen prav zato, da se izvede prikrit rop. Polnimo žepe tistih, ki so vse skupaj zakuhali. V davčne oaze so se že pretočile desetine milijard evrov, a ne bodo odnehali, dokler nas ne slečejo do spodnjic. Zdaj se nam je menda že posvetilo: sedanji politiki, finančniki, bankirji in kriminalci si prizadevajo za iste cilje. To je možno le zaradi naše lahkovernosti in otopelosti.

Ohranjanje neoliberalne paradigme vodi v dokončno obubožanje slovenskega naroda. Nič nam ne bo pomagala pravna država, če se bomo znašli na beraški palici ter ohranili roparski režim. V temelju moramo spremeniti družbene odnose. Napredni v svetu uveljavljajo inačico delavskega samoupravljanja; kooperative v Španiji (npr. Mondragon) predstavljajo dober primer podjetij socialnega podjetništva, kjer delavci nastopajo tudi kot delničarji in udeleženci pri dobičku. Takšna podjetja bi lahko pomenila rešilno možnost za naše gospodarstvo. Zakonodaja na področju socialnega podjetništva je pri nas že zastavljena; dodelati jo moramo tako, da ne bo omogočala le neprofitno delovanje in zaposlovanje invalidov.

Kot opažamo, je Evropska unija neoliberalni projekt popolnoma nedemokratične države, katere državljani smo na milost in nemilost prepuščeni evropskim birokratom. Mehanizem ožemanja je preprost: pod krinko solidarnosti nam naprtijo dolgove obubožanih držav, ki jih namerno pahnejo v bankrot. Stisko naj bi rešili z vsiljeno rešitvijo: z enotno, centralizirano fiskalno politiko. Tako bodo posamezne države odrezali od lastnega, z davki zbranega denarja in naše finance urejali po svoji volji.

Žal še nismo zreli, da bi vzpostavili brezdenarno družbo, čeprav bi to rešilo goro težav. Pač pa lahko vpeljemo paralelni denar, ki bo služil državljanom in preprečil odtekanje našega bogastva v tuje žepe. V svetu obstaja na desetine zelo uspešnih primerov, kako so si mesta in regije prav na ta način močno opomogle. Zakaj ne bi pustili propasti banke, ki ne delajo v korist naroda in ustanovili nove, poštene delavske banke in hranilnice, ki bodo podprle obubožano gospodarstvo?

Strank, ki nas delijo in izčrpavajo narod z nenehnim bojem za oblast in prestiž, ne potrebujemo več. Vpeljimo mrežni sistem neposredne demokracije in vodenja države s samoorganiziranjem po regijah, ki bodo med seboj tesno sodelovale. Islandija nam je lahko svetal zgled. Naši voditelji naj bodo brezimni, visoko etični ljudje, katerih glavna skrb je skupno dobro. Tako bo naša država zopet postala vladavina prava in poštenosti, človeško dostojanstvo in medsebojno spoštovanje pa bosta dobila mesto, ki jima pripada.

Imamo to, kar si zaslužimo, kar smo volili. A zdaj nam je jasno: da nam bodo srečnejšo prihodnost zagotovili drugi, je iluzija. Ta je v celoti odvisna od tega, ali se bomo zavedli lastne odgovornosti in sami poiskali rešitve, ki vodijo v boljši svet. Če ne bomo zavzeli jasnega stališča v zvezi z vsemi zgoraj omenjenimi problemi, če torej problemov ne bomo obravnavali celostno, bomo zopet izigrani.

Kozmetični popravki obstoječega ne bodo rešili, najti moramo nove temeljne usmeritve. Zavedati se moramo, da boj z obstoječim vodi le v izčrpavanje; prava pot je miroljubna, premišljena izgradnja novega, ob tem pa bo staro ugasnilo samo po sebi.

Vesolje se pripravlja na odločne spremembe. Časi pokornih ovčic, ki sledijo karizmatičnim voditeljem, so minili. Postavimo se na lastne noge kot odgovorni in svobodni ljudje, ki vedo, kaj hočejo. Zamislimo se nad vsem tem in se povežimo med seboj. Uspelo nam bo!

V srcu vsakega od nas gori droben plamenček, simbol ljubezni in svobode, ki je že skoraj ugasnil. Razplamtimo ga in poživimo, da bo v njegovi svetlobi svet zopet postal prijazen, veder in lep.

Avtor članka: Zoran Železnikar

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev