Moje potovanje v Grčijo leta 2007

22. oktober 2009 ob 19:15 | 862
G R Č I J A I I 2007



Pred dvema letoma sem bil s prijateljem Mirom prvič z jadrnico v Grčiji. Lani sem se potem potepal med jadranskimi otoki na Hrvaškem. Z mojo barko, ki jo posedujem že 25 let, sem nam znani Jadran že nekajkrat preplul in mi je postalo kar malo dolgčas. Pričel sem razmišljati, da bi zopet odšel v Grčijo. Zaradi prvih izkušenj predvsem vročine na prvem potovanju sem si naredil "spray hood" in "bimini" z montažnimi ceradami na vseh straneh za zaščito pred soncem in dežjem.

Barka pod imenom ROMIGO je dolga 9.30 m, široka 3.00 m in ima ugrez 1,5 m, to je starejša jadrnica proizvajalca Jeanneau stara 30 let, izredno kvalitetna in ne kaže nikakršne osmoze ali kakšnih drugih nepravilnosti odnosno napak. Dodatno je opremljena z vsemi potrebnimi instrumenti, kot so GPS, radijska postaja, globinomer, električni sidrni vinch, 60 m verige itd. Motor Beta marine 20 KM, 3 cil., dela brezhibno. Maksimalna hitrost 7 Nm/h, potovalna pa 6 Nm/h.

Z pripravami sem pričel dokaj zgodaj, kajti slišal sem, da je najlepše v Grčiji meseca aprila. Ta datum se sicer zamudil, vendar sem z vsemi pripravami, kot so nov nanos antifaulinga, dodatna oprema za sidranje, varnostna vrv, novo navijalno jadro, predvsem pa hrana in pijača, končal konec aprila. Iskal sem tudi kakšno posadko, da bi bilo potovanje bolj zabavno, ker pa je nisem dobil sem 6. maja 2007 sam odpotoval proti Grčiji.

6.5.07_-_Nedelja

Vstal sem ob 5.00 uri. Temperatura v barki je samo 14° C, kar je dokaj hladno. Po zajtrku in jutranji toaleti odplujem ob 5.30 uri. Brzina 5,9 Nm, smer Porer 140° . Pri Porerju sem ob 6.28 uri, hitrost je padla na 4,9 Nm/h. Poznajo se ostanki juga, sicer pa je brez vetra. Za seboj vlečem vabe za ribe, bomo videli, če se bo kaj ujelo. Poklical sem bratranca Janeza, ki ima vikend na otoku Ugljan, če je tam, da ga obiščem. Sporočil mi je, da namerava naslednji dan oditi domov. Če ga hočem videti, moram torej še danes pripluti do Ugljana. Ker je tako ali tako premalo vetra, bi pa rad čimprej prišel v Grčijo, se odločim, da bom to tudi storil. V Pavlešino na otok Ugljan pridem po dobrih dvanajstih urah plovbe in se privežem na mali pomol. Pri pristajanju sem imel nekaj težav, kajti pričel je pihati maestral, ne premočan, vendar le toliko močan da mi je delal težave. Pristajati moram na čelo lukobrana, ki je širok kake 4 metre in ima samo eno bitvo. Kosem se dokončno privezal je prišel tudi Janez in sva skupaj odšla v vas.

7.5.07 – Ponedeljek

Včeraj smo imeli pri Janezu kar veseli večer. Prišlo je še nekaj sosedov ter smo klepetali in se degustirali pozno v noč. Ponoči sem se zbudil okoli četrte ure, televizor je bil prižgan, na sporedu pa trije mušketirji. Malo sem si ogledoval zadevo nato pa zaspal in se prebudil malo pred sedmo uro. Pogledal sem vremensko napoved na HR TV 1, je zelo ugodna, vendar premalo vetra. Pripravil sem barko in ob 8 uri odpeketal dalje proti Zaglavu Dugi otok. Malo pred mestom se je spustila rahla meglica, vendar brez problemov pristanem na benzinski črpalki. Natočil sem 32 l goriva in odplul proti Kaprijam. Dvignil se je rahel veter, imam pa še cca 15 Nm do Kaprij. Dvignil sem blister in jadram cca 4 Nm na uro. Plul sem dobro uro, nato pa je zmanjkalo vetra. Okoli 5 ure popoldan sem se zasidral blizu pomola
v Kaprijah in si skuhal pozno kosilo in malo pregledal zemljevide, kam naj plujem naslednji dan.

8.5.07 - Torek

Vso noč sem se premetaval po postelji, težko sem dihal in se venomer zbujal. Mislil sem, da sem zbolel, verjetno pa sem bil le zelo utrujen, saj še nisem bil navajen dolgih poti. Poleg tega me je v zalivu vso noč bočno guncalo. Šele proti jutru je potegnil Burin , tako da se je barka malo umirila.

Ob 6.45 uri sem dvignil sidro in odplul proti jugu. Še vedno sem utrujen in sproti delam plane kam naj odplujem. Morda bi odšel do Rogoznice se tam ustavil in popil kavo. Druga varianta, ki mi pride na misel je, da odplujem direktno na Hvar, to je cca 50 Nm. Ker sem že blizu Rogoznice imam od tu še cca 35 Nm do Hvara. Pričel sem dvigovati vabo, ter mi skoraj pred barko zagrabi riba. lep komad – Tuna cca 1 kg. Medtem ko se ukvarjam z ribo, plujem
naprej mimo Drvenika. Medtem sem ugotovil, da moram pomiti včerajšnjo posodo - preveč sem utrujen. Zasidral se bom na Šolti in malo odpočil. Ob 13.30 h se zasidram v zalivu Nečujam – Rogač, pripravim kosilo, očistim ribo, in pomijem posodo.. Preverim še olje v motorju, vse je v redu. Danes ne grem nikamor več! Prepustim se lenarjenju!

9.5.07 - Sreda

Vstal sem dokaj zgodaj in ob 5.40 že odplul iz zaliva Načujam na Šolti. Do Hvara sem vozil 2,25 h kar je povprečje 6 Nm/h, res pa je, da sem od Šolte do Hvara imel odprto genovo. Od Šolte do svetilnika Pelegrin na Hvaru je točno 14,5 Nm. Sedaj peljem proti Korčuli, vendar imam veter preveč v premec, brzina po GPS je 5,2 Nm/h. Za seboj vlečem tudi dve vabi, čolniček z mepsom in nylon 1 mm debeljine, dolžine cca 90 m, za vabo pa imam malo skušo.
Za dobro razpoloženje sem si postregel s Slaki. Včerajšnji popoldanski počitek in pa dobra muzika sta ustvarila dobro počutje.

Plujem mimo Korčule, ter prispem na Lastovo ob 14.40 h. Privežem se v pristanišču Ubli zraven benzinske črpalke. Počakati moram, da jo odprejo – šele o17.00. Natočim 40 l goriva in se odpeljem v naslednji zaliv, kjer se zasidram. Prija mi prvo letošnje kopanje in osebna higiena, ter vkljub za mene malo hladni vodi – 20° C mi vzpodbudi žejo! Privoščim si kozarček dobrega vinčka. Uživam! Pri kopanju sem videl, da sem ob težavah, ki sem jih imel pri privezovanju na Ugljanu naredil prasko, ki jo bo potrebno popraviti.

10.5.07 – Četrtek

Današnji dan je bil zelo naporen! Vstal sem zelo zgodaj ob 3.45 uri. Barka je bila popolnoma mokra od vlage, ter sem se takoj lotil brisanja in čiščenja. Prižgal sem motor in pozicijske luči, ter ugasnil sidrno luč. Ko sem dvigoval sidro, sem opazil, da mi ne gori prednja
pozicijska luč. Zato sem ugasnil še zadnjo pozicijsko luč in prižgal sidrno, ter se odpravil
proti Palagruži. Ko vozim po zalivu, ugotovim, da je na kopnem kar veliko prometa. Avtomobili vozijo, mnogo luči sveti, tudi po vodi se premikajo razne lučke. Ugledam tudi svetle reflektorje in utripajočo rumeno luč, ki vozi za mojo barko. Policaji! Na misel mi pridejo same neumne ideje, kot n. pr.: vozim samo s siderno lučjo, nisem se odjavil za prehod v Italijo itd. Policajem bom pač rekel, da grem lovit ribe na palagružo, itd. Medtem, ko tako premišljujem, se nenadoma luči usmerijo nekoliko stran in izginejo za enim od malih otočkov pred Lastovom. Malo zatem se je plovilo pojavilo na drugi stani otočka in se mi je prikazalo s strani. Ugotovim, da je to trajekt, popolnoma razsvetljen, ne vem pa zakaj mu utripa rumena luč.

Malo sem se že oddaljil od Lastova in sedaj v popolni temi plujem proti Palagruži. Zaradi zgodnjega vstajanja in jutranjega napora sem kar utrujen. Pripravim si zajtrk. Toast s pašteto in za spremembo zeliščni čaj – običajno pijem zelenega z mlekom – ter ga začinim z Borisovim žganjem, ki mi ga je podaril za srečno plovbo v Grčijo. Boris je sosed v naši marini.

Počasi se dani, jaz pa pripravim vleko za ribe. Ker se nič posebnega ne dogaja, lenarim in poslušam glasbo. Vremenska napoved na Zgb I. je za ta konec Jadrana je zelo ugodna. Ko sem kakih 12 Nm od Palagruže ugotovim, da se mi nylon, ki sem ga zataknil za gumico, katero uporabljam pri vleki, vleče po vodi. Ne vem zakaj, vendar jo popravim in odidem na jutaranje čiščenje. Ugotovim, da mora Igor obvezno napeljati močnejši kabel za električno stranišče, kajti ko ga vklopim mi pobere vso elektriko, tako da mi ugasne GPS in ga moram ponovno vklopiti.

Vreme je mirno, skoraj bonaca, motor mi prijetno ropoče. Čez nekaj časa zopet opazim, da se mi nylon vleče po vodi. Moram preveriti če je kaj narobe z vabo, lahko je kakšna plastična vrečka ali kaj podobnega. Ko tako vlečem vrvico na palubo, opazim, da je vaba nekoliko nenavadno nizko v vodi. Potegnem jo bliže in srce mi začne razbijati. Lepa TUNA! Hitro jo potegnem na krov, seveda pa imam naenkrat na barki čudno zmes nylona, tune in krvi. Skočim po železno palico – ki jo imam za rezervo, če mi električni sidrni vinč crkne - in vzamem še večjo plastično kanto. Tuno zgrabim za rep jo dvignem nad kanto in jo zatolčem. Sedaj šele imam kaos. Kokpit je poln krvi in ga moram takoj očistiti, kajti če se mi kri zasuši jo bom le st težavo očistil. Hudo mi je, kajti že celo jutro mi nekaj ni v redu - prezgodnje vstajanje! Ko za silo očistim barko, se lotim nylona. Kot sračje gnezdo – v resnici ga še nisem videl, gnezda namreč, - vendar če je tako kot ga imam sedaj v roki, ne vem kako se srake sploh izvalijo. Najman pol ure se mučim, da razrešim skoraj nemogoče. Če bi imel novo vrvico 1 mm, bi verjetno vse skupaj vrgel v vodo. Tako pa, če sem hotel še loviti sem pač moral rešiti to zadevo. Hvala bogu da imam veliko časa.

Tuna je lepa dolga 60 cm in težka cca 3 kg. Ravno prava. Vendar imam še veliko dela. Najprej očistiti tuno, razrezati, zopet čistiti kri in nato še pečenje. Dobim polno skledo zrezkov in še glavo z drobovino za juho. Vse skupaj pospravim v hladilnik. Počasi se bližam Palagruži, ter razmišljam, ali bi odplul direktno na Vieste ali pa bi poiskusil loviti ribe na Palagruži. Vreme je lepo in ne vem ali bom imel še kdaj priliko tu loviti ribe, zato se odločim za slednje.

Na Palagruži se umaknem na zavetrno stran in brez sidranja pričnem loviti na globini cca 25 m. lovim na lignja, ter hitro ujamem 4 lepe primerke Kanjcev. Spet bom moral čistiti, zato neham loviti in se opravim proti Italiji. Približno pol ure vožnje pred Viestom zagledam nekoliko desno zadaj veliko črno plavut, katera skoraj stoji na mestu. Kaj takega še nisem videl, vendar ocenim da je to plavut morskega psa. Vzamem v roke fotoaparat in se odpeljem nazaj. Ko se približam plavuti se le ta počasi potopi. Zapeljem mimo, ter jo zagledam zopet nekoliko stran od barke. Zopet se malo približam, ter sproti fotografiram. Naenkrat opazim senco v vodi, dolga je kake 4 metre in dobro vidim reže pri glavi. Pravi morski pes. Nekaj časa se še smukam okoli, nato pa odplujem v Italijo.

Ko se pripeljem v Vieste pripravim bokobrane in se privežem na pomol tako, da sem na eni strani naslonjen na pomol, spredaj pa imamo premec tudi nad pomolom, saj moram popraviti pozicijsko luč. Pregledam, kaj je narobe in vidim, da mi je crknila žarnica. Nimam take rezervne, zato moram v mesto in jo kupiti.

Kot prvo se odpravim na lučko Kapetanijo, kjer mi samo pregledajo dokumente in naredijo fotokopije. Sedaj se lahko brez vseh prijav vozim po Italiji. So bili zelo prijazni, ter me opozorili naj poslušam vremensko napoved na 69 kanalu. Odpravim se še v mesto po žarnico, ter sem imel srečo, da sem jo hitro našel. Hitro grem nazaj, ter jo namestim. Sedaj pa imam še kar nekaj časa in se odpravim na potep po mesti. Je zelo prijetno in slikovito mesto, katerega je vredno obiskati. Po dolgem sprehodu se odpravim nazaj v marino, ter si v restavraciji nad njo privoščim dobro pico ter dve pivi. 13,80 EU. Marina sama pa 25 EU.

11.05.07 – Petek

Odlplul sem pred 6 uro po mirnem morju, ob 7.30 pa se je dvignil veter in valovi so že za trojko. Veter je dokaj močan in mi prihaja kakih 20° desno. Dvigniti moram glavo jadro, da me nebo tako metalo. Nadenem si varnostne jermene in grem razpet glavno jadro. Žal imam varnostno vrv še skrito pod palubo. Namestil jo bom, ko bo morje malo bolj mirno. Dvignem glavno jadro in ugotovim, da bom verjetno lahko jadral, zato razvijem še genovo. Ob 8.15 ugasnem motor in vozim proti Bariju 6 Nm/h. Ob 9.00 se veter nekoliko umiri. Imam še 35 Nm do Barija. Sedaj sem tudi napeljal varnostno vrv. Malo moram priviti argolo in namazati avtopilot, ker šrkriplje. Nenehno me boli hrbet. Domnevam, da je muskelfiber.

V Bari Porto nuovo sem prispel ob 16.15 ter poiskusil poiskati privez, vendar je vse polno. Ko sem se poskusil zasidrati, mi globina skače iz 5 na 10 m, kot da je nekaj pod vodo. Bojim se starega železa, zato se nekako privežem na velik pomol, kjer so privezane stare ladje. Mimo sicer vozijo trajekti, vendar je še dokaj mirno ter se ob devetih zvečer odpravim spat, saj sem zelo utrujen.

Ob 23,30 uri mio začne nekaj ropotati po barki. Mislil sem, da nekdo tolče po barki. Skočim ven, toda vidim, da se je barka na boku nekako odvezala ter mi tolče ob obalo. Sigurno sem jo zaradi utrujenosti preveč slabo privezal, saj sem na boku samo ovil vrv okoli velike bitve in mi sedaj premec tolče ob obalo. Še ves zmeden od spanja jo poizkušam privezati, vendar ne gre. Dvignil se je zelo močan tok in mi obrača barko. Ko je tok obrnil barko jo poizkušam zopet privezati vendar ne gre. Odriniti moram od obale ter se nekje zasidrati, pa naj bo kar bo. Podnevi bom lažje reševal situacijo. Vključil sem motor, pobral sem vrvi in se odpeljal. Naenkrat je postalo krmilo zelo trdo ter sem ga težko obračal. Nekaj je narobe, zato prestavim motor v prosti tek, da vidim kaj je narobe. V tistem pa motor zakašlja in crkne.

Krmilo se je sprostilo, vendar vidim, da je en konec vrvi pod barko. Takoj me prešini. Nisem dobro pospravil vrvi in se je en konec navil okoli osi. Upam, da ni kaj resnega, vendar bom moral v vodo. Medtem, ko tako razmišljam, tok barko obrača ter jo nosi proti stari ladji

privezani na pomol. Edina rešitev je takojšnje sidranje, vendar se bojim, če mi bo sidro pravočasno prijelo, kajti globina je 13 m in zelo močan vodni tok. Zelo hitro se bližam stari ladji, na srečo pa se mi barka ustavi 4 m pred njo.

Sedaj mi drugega ne ostane, kot takoj pod vodo. Vrv se je navila okoli osi, vendar zelo nalahno, tako da nisem potreboval noža, ki sem ga pripravil za rezanje vrvi. Dobro je , da imam na barki podvodno luč, sem lažje opravil delo. Zaradi teme in močnega toka se nisem hotel še enkrat privezovati na pomol, zato sem prižgal motor, dvignil sidro ter se odpravil poiskati primerno sidrišče. Plul sem naokoli ter tam kjer naokoli 20 m ni bilo nobenega objekta pod vodo na globini 5 m spustil sidro. Na hitro sem se stuširal, obrisal, popil dva šnopčka in eno pivo ter se tako umirjen ob 1 uri ponoči odpravil spat.

12.05.07 – Sobota

Ob 5.00 se zbudim in razmišljam, kaj storiti. Pridem do zaključka, da je najbolje odriniti, zato ob 5.20 že motoriram iz zaliva. Malo kiham. Zgleda, da žganje po nočnem kopanju ni popolnoma pomagalo, zato bom moral hitro še enega vendar sedaj s čajem. Paziti moram na ribiče, katerih je polno zasidranih ob obali, zato barko obrnem bolj proti odprtem morju .

Pričel sem pripravljati kosilo, zelnato solato s krompirjem in tuno. Maral sem pojesti zelje, kajti dva zunanja lista sta že pričela gniti in je kar dobro zasmrdelo. Krompirja sem skuhal več ter ga bom imel še za jutri za kumarično solato. Zelnate solate pa sem naredil toliko, da sem jo imel še za večerjo. Z zelenjavo imam kar srečo, jedel sem jo vsak dan in jo od Pule nisem kupoval. Včeraj pa sem pojedel zadnji radič. Vožnja motor in 4 ure jadranja Ko sem prišel v Brindisi sem takoj tankal, 65 l, nato pa odšel v marino LEGA NAVALE ITALIANA SECIONE DI BRINDISI. cena 12 EU, tako kot pred dvemi leti.

13.05.07 – Nedelja

Pred Brindisijem so plitvine, zato je potrebno voziti na odprto morje ca 2 Nm. Zgledujem se po jadrnici pred menoj in dvignem genovo. Valovi so kak meter, veter imam ca 10 – 15 ° zadaj v krmo. Vozim samo z genovo 4,2 Nm. Ob 8 uri spremenim smer iz 118 ° na 140° in preložim genovo na drugo stran. Brzina med 4,5 in 5 Nm. V eni uri sem prevozil 3,2 Nm. Vendar vse skupaj ne traja prav dolgo. Veter pade in dvignem glavno jadro, sedaj pa genova plapola. Odločim se in dvignem blister. Nekaj časa kar dobro plujem, vendar veter zopet pade, se dvigne in pade in tako naprej. Sem že ves premočen in stalno menjam majice. Dobro da sem včeraj dobro spal, kar 9 ur. Počasi se vsega naveličam in ker ni kaj posebnega vetra, prižgem motor in vozim v smer San Foca. Naredim si kosilo, kumarice s krompirjem in tuno, poleg pa še dober špricer in uživam.

Ob 13,20 uri se dvigne močna megla. Prišla je kakor črn zid in sem bil v momentu brez sonca ter nisem videl niti 20 m. Žal nisem predhodno vnesel pozicije, da bi me avtopilot direktno pripeljal v pristanišče. Plujem po ploterju, k sreči pa tako gosta megla traja samo kako uro, nato pa se malo razredči in v San Foco priplujem z vidljivostjo ca 100 m. Marina je že uradno odprta in stane 26 EU. Po čiščenju barke se obilno stuširam in se počutim zelo ugodno, tu je že pravo poletje. Bliža se večer in marina se spremeni v sprehajališče. Sam spoznam dva Avstrijca, ki tudi plujeta v Grčijo in se skupaj sprehajamo po mestecu. Jutri bomo skupaj odpluli čez Otrantska vrata.

14.05.07 – Ponedeljek

Vreme se bo spremenilo, zato hitim čez Otranto. Vstal sem ob 5.00 in ob 5,15 že hitel preko. Že včeraj sem si vnesel pozicijo za Othonoi in danes vozim po GPS-ju, vendar me pot pelje veliko bolj desno kot pred menoj Avstrica, ki sem ga včeraj spoznal. Ob 6.30 bi me skoraj povozil velik tanker – EURATLANTICA, ob 7.00 še en velik tanker PONTODROMON - izognil. Kmalu spet eden TEGUCIALPA, ta pa se mi je ognil in spremenil smer šele tik pred menoj, vendar je vkljub temu plul zelo blizu.

Ob 9.00 uri sem po SMS-u dobil dobrodošlico, da sem v Grčiji. Takoj sem zamenjal zastavo. Pozicija 40°07´803N 018°52´ 923E. Z Avstrijcem Hansom, ki ima barko Comet 10.50 pod imenom CINA se dogovorimo, da se dobimo v Erikuzi na pomolu. Ker ni vetra vozimo na motor in sem zaradi tega hitrejši od njih, sem ob 15.35 že na pomolu na otoku. Vkljub temu, da je bilo mirno morje, se je okoli 10 ure dvignila megla ter nisem videl 20 m pred seboj. Bilo je zelo mučno pluti, saj 4 ure nisem videl ničesar, nato pa se je počasi megla dvignila, tako da sem videl vsaj 100 m. Pred otokom Erikuza pa je bilo nato že zopet poletno sonce.

15.05.07 – Torek

Zjutraj čakamo, da se dvigne veter, vendar ga ni in moramo odpluti na motor. Pozskusil bom dobiti kakšno ribo, zato vozim nekoliko počasneje, 4,3 Nm. Spoznal sem tudi 3 Nemce iz Hamburga, ki jih komaj kaj razumem. Dobimo se v marini Guvia, kajti Hans mi je zagotovil, da bom tam lahko uredil vse vstopne formalnosti. Postaja zelo vroče in se nam nikamor več ne mudi. Tu je že poletje. Okoli 16.00 ure sem pred marino, kjer je črpalka in natočim 33 l nafte. Zvečer smo odšli v mestece, kjer je Hans poznal dobro gostilno po zelo zmernih cenah. Pred tem sem še kupil grško kartico za mobilni telefon. stane 15 EU.

16.05.07 – Sreda

Takoj zjutraj se namenim urediti vse formalnosti glede bivanja v Grčiji, vendar tega ni možno in moram v luko Krf, to pa zaradi tega ker imam hrvaško registracijo barke. Plačal sem torej marino, ki je mimogrede najdražja do sedaj 32 EU.

Ob 15 uri odrinemo proti luki Krf in Hans suvereno krene v staro pristanišče in se priveže na neko jadrnico, jaz pa se privežem na njega. Odhitim v Lučko Kapetanijo, da uredim formalnosti. Uradniki si na steni ogledujejo neke listine in ugotovijo, da morajo barke s hrvaško registracijo najprej urediti carinske formalnosti in se nato oglasiti pri njih. Pošljejo me Costume Ofice, ki je dober kilometer od njihove zgradbe .Po kakih 20 minutah se ves preznojen zglasim pri dežurnem uslužbencu, ki zgleda dokaj nejevoljen ker mora delati popoldne.

Z jezo prepisuje podatke iz mojih dokumentov, potem pa me ozmerja, češ kako je ime moje barke. Ko mu povem, išče po plovnem dovoljenju in nazadnje zahteva da mu pokažem, kje je vpisano ime. Hočem mu pokazati kje je vpisano ime, vendar se tudi jaz začudim. Pred dobrimi 14 dnevi so mi izstavili nove dokumente, vendar niso prepisali imena iz starih dokumentov. Dežurni uslužbenec me zmerja in pravi, da še ni videl barke ali ladje brez imena. Rekel sem mu, da jaz pač ne pišem dokumentov (kasneje so mi v lučki kapetaniji na hrvaškem povedali, da pri njih ni obvezno napisati imena barke).

Vendar še ni konec vsega. Izročil mi je formular, kjer sem moral na eni strani 3 krat vpisati vse podatke iz mojih dokumentov. Ko je bilo končno urejeno, mi carinik izda tranzit log z a dobo enega meseca. Ko sem ga zaprosil, naj mi da dovoljenje za 2 meseca je dejal, da ne more in moram po enem mesecu zapustiti Grčijo in to zato ker imam hrvaško zastavo barke. Za dokumente sem moral plačati 30 EU. Nato sem moral še počakati na policaja, ca 20 minut, le ta pa mi je zastavil nekaj vprašanj, poštempljal dokumente in lahko sem odšel na Lučko kapetanijo. Tu somi izstavili Crew listo, zaračunali 15 EU in lahko sem odšel.

Na poti do barke sem takoj zavil v prvi bife na hladno pivo. Vmes sem še vstopil v albansko turistično poslovalnico, kjer sem izvedel da za 20 EU prirejajo dnevne izlete v Sarando. Premišljeval sem, da morda ne bi bilo neumno, da si to ogledam, morda tudi z barko pred iztekom enega meseca v Grčiji.

Ko pridem do barke, so že vsi na trnih, kajti privezali smo se tam kjer domujejo domače turistične barke. Zaradi moje barke pa tudi ostali dve barki nista mogli izpluti. Podvizamo se v marino NAOK Y.C., cena priveza 20 EU ne glede na dolžino barke.

17.05.07 - Četrtek

Ves dan smo ostali v marini in si ogledali mesto Krf. Približuje se slabo vreme, zato se bomo še dogovorili kako bomo potovali naprej.

18.05.07 – Petek

Ponoči je deževalo, sedaj pa se malo kaže sonce, vendar je okoli nas še vse črno. Moram iti v mesto kupiti napravo za stiskanje česna. Hans mi je namreč pokazal, kako se dela grška jed Tsacsiki (caciki) – to je polnomastni jogurt, ki mu je dodana smetana, nastrgana kumara, česen, sol, poper, olivno olje, balzamični kis in koper, po okusu pa se lahko doda tudi malo čilija. Je zelo dobro in se dobi v vsaki gostilni.

Popoldne je bilo že lepo vreme in smo na sosednji barki praznovali kapetanov rojstni dan. Na pomolu smo tudi plesali sirtaki.

19.05.07 – Sobota

Odpotovali smo v Platario majhno mestece na celini blizu trajektnega pristanišča Igumenitsa, kjer imajo zelo prijazno kapetanico, ki urejuje priveze v luki. Ugotovil sem, da je plinska jeklenka za žar prazna in je ne morem nikjer napolniti. V Grčiji namreč jeklenke samo menjajo, imajo pa evropski priključek, jaz pa še jugoslovanskega. Ves ostanek dneva sem iskal ustrezen priključek, vendar ga nisem našel. Ni mi preostalo drugega, kot da pretočim plin iz ene jeklenke v drugo. Dobro, da še vedno posedujem ustrezne priključke, še iz časa, ko smo imeli na Jadranu probleme s polnjenjem jeklenk. Zvečer odidemo v dobro gostilno ESTIA, kjer pride strošek na osebo ca 10 EU skupaj s pijačo. V razgovoru mi je Hans omenil, da on kupuje vso potrebno opremo za barko v
SVB – Specialversand fur Yahts § Bootszubeher iz Bremna (www.svb.de).

20.05.07 – Nedelja

Zjutraj sta Hans in Franz kupila sardele in lignje, ter smo jih pekli na obali. Zbrala se je kar prijetna druščina in je bilo zelo veselo. Zvečer pa zopet v Estio.

21.05.07 – Ponedeljek

Danes dopoldne sem odšel v Igumenitso na lov za plinske potrebščine, vendar jih žal nisem dobil. Po nakupih odplujemo na Paxos v zaliv Lakka. Med potjo sem skuhal ribjo juho in smo jo skupaj pojedli s Hansom in Franzom. Slednji mora jutri v Krf ker odpotuje z letalom domov. Ponudil sem mu, da ga vzamem s seboj, imam namreč isto smer saj pride Igor z druščino.

22.05.07 - Torek

Danes sva se s Franzom pripeljala iz Lakke v Benitsas, to je ca 5 km od letališča na Krfu. Naredili so povsem novo marino, ki pa uradno še ne deluje,. Vendar so v vodi že moringi, električne omarice so prav tako na pomolih, vendar elektrika še ni priključena. Tudi vodo sva šla iskat kakih 50 m na plažo. Franz je odšel na letališče, jaz pa sem se lotil velike žehte in razobesil po vseh vrveh, tako da barka izgleda kot velika gala. Vreme se je pričelo nekaj kisati, nad kopnim je vse črno, pri nas pa še sije sonce.

23.05.06 – Sreda

O slabem vremenu ni ne duha ne sluha in postaja čedalje bolj vroče. Odločil sem se, da bom odšel sidrati v zaliv pred NAOK klubom, kjer upam da me bo veter malo osvežil. Okoli četrte ure sem se zasidral na globini 4 m. V bližini je pomol in mnogo kopalcev. Zopet se je pričelo malo oblačiti in grmeti, vendar ni dežja. Za čez noč sem popustil še 5 m verige. Za večerjo sem si naredil zeljnato solato s krompirjem. Zelje sem imel še iz Pulja.

24.05.07 – Četrtek

Ponoči me je zaradi trajektov zelo gugalo, zato sem vrgel na krmi še dodatno sidro in s tem usmeril premec proti valovom. Potem sem mirno spal. Dopoldne sem videl, da je NAOK Y.C. zelo poln, zato sem počakal, da je neka jadrnica odplula sam pa sem se nato privezal na njeno mesto.

Danes je prišel na obisk Aco, sicer sosed v marini Bunarina v Pulju. On je lani prišel z jadrnico v Grčijo in jo preko zime pustil v neki tukajšnji marini. Prišel bo zopet na obisk proti večeru. Popoldne je med 15 in 17 uro prišla strašna nevihta. Začelo je z neprestanimi strelami, nato pa se je ulilo kot iz škafa. Skozi ventilacijske luknje mi je tekla voda, vkljub temu, da sem jih zaprl z original zapirali. Ni mi ostalo drugega, kot da sem jih zamašil s cunjami. Moram si narediti zunanje prevleke.

Okoli 20 ure je prispel Aco, malo sva povečerjala, pokremljala in popila kozarček vinčka. Povedal mi je, da je lani nasedel na neke skale in si močno odrgnil kobilico, ki jo mora sedaj sanirati. Ker je v njej precej vode, ki se noče posušiti, sem mu posodil električno pečko, da jo bo pregrel.

25.05.07 – Petek

Šel sem na ogled za jeklenkami plina. Najugodneje je v centru mesta in stane in stane 25 EU plus regulator 25 EU. Nabavil sem tudi kolute za lovljenje rib, nato pa še dovolj zelenjave lin si na barki naredil grško solato. Pospravil sem celotno barko saj jutri pride Igor s prijatelji in jih bom verjetno šel čakati na letališče.

26.05.07 – Sobota

Čez dan sem lenaril, še malo pripravil barko, natočil vodo in ob 19.00 odšel peš na letališče. To je oddaljeno od marine cca 2 km. Igor mi ni javil s katerim letalom bodo prišli. Ko sem spraševal, kdaj pride letalo iz Ljubljane, so mi na informacijah dejali da ne pride nobeno letalo iz Ljubljane. Zato sem domneval. Da bodo prišli preko Gradza in tako se je tudi zgodilo. Ko so prišli smo vzeli taksi, ki nas je stal 10 EU, če pa bi se pogajali, bi nam verjetno zaračunal samo 5 EU. Tako, sedaj nisem več sam na barki in se je končalo moje samotno jadranje. Kakih 20 dni bom imel družbo, potem pa me bodo spet zapustili in bom spet sam jadral po Grčiji in domov.

V kolikor kogarkoli kaj zanima v zvezi z mojim potovanjem ali na splošno z jadranjem, mu bom z veseljem odgovoril. Prav tako so dobrodošli vsi, ki bi se mi želeli pridružiti kdaj na barki. Moram priznati, da kakorkoli je bilo potovanje zanimivo, je vseeno dolgčas potovati sam.

Vsem prav lep pozdrav! Luftar

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
argenttum
argenttum6 let nazaj

Dobar blog, pun lijepih uspomena...

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev