Čustva

29. maj 2010 ob 07:14 | 195
Nekoc je bil otok, na katerem so zivela vsa custva: Sreca, Zalost, Znanje in se mnogo drugih, vkljucno z Ljubeznijo.
Nekega dne je bilo custvom sporoceno, da se bo otok potopil, tako so vsa pripravila svoje colne in odsla, razen Ljubezni. Ljubezen je bila edina, ki je ostala. Ljubezen je hotela vztrajati do zadnjega trenutka.
Ko se je otok ze skoraj potopil, se je Ljubezen odlocila prositi za pomoc. Mimo je prislo Izobilje v veliki ladji.
Ljubezen je rekla: »Izobilje, me vzames s sabo?« Izobilje je odgovorilo: »Ne morem. V mojem colnu je veliko zlata in srebra. Tukaj ni prostora zate.«
Ljubezen se je odlocila, da povprasa Puhlost, ki je sla ravno mimo v prelepem colnu.
»Puhlost, prosim pomagaj mi.«
»Jaz ti ne morem pomagati, Ljubezen. Vsa si mokra in lahko unicis moj lepi coln«, je odgovorila Puhlost.
Zalost je bila blizu, zato je Ljubezen tudi njo prosila za pomoc. »Zalost, naj grem s tabo.«
»Oh, Ljubezen, tako sem zalostna, rada bi bila sama.«
Mimo je prisla tudi Sreca, ki pa je bila tako srecna, da ni niti slisala, kako jo Ljubezen klice.
Kar naenkrat pa je bilo slisati glas: »Pridi, Ljubezen, lahko gres z mano.« Bil je starec.
Ljubezen se je pocutila tako blazeno in srecno, da je starca pozabila povprasati po imenu.
Ko sta prispela na kopno, je starec odsel svojo pot.
Ko je Ljubezen spoznala, kako hvalezna je lahko starcu, je vprasala Znanje, se enega starca: »Kdo mi je pomagal?«
»To je bil Cas«, je odgovorilo Znanje.
»Cas?« je rekla Ljubezen. »Toda, zakaj mi je pomagal ravno Cas?«
Znanje se je modro nasmehnilo in reklo: »Ker samo Cas lahko razume, kako velika je Ljubezen.«

slika

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev