LJUBEZEN in skrivalnice

13. marec 2009 ob 08:56 | 391
Nekoč davno so se vsi človeški občutki in lastnosti
srečali na nekem skritem prostoru na zemlji.
Ko je DOLGOČASJE že tretjič zapored zazehalo,
je NOROST, vedno enako nora, vzkliknila:
“Pojdimo se igrat skrivalnice!”
INTRIGA je privzdignila desno obrv,
RADOVEDNOST pa je, ne da bi se mogla upreti, vprašala:
“Skrivalnice? Kakšna igra je to?"
“To je igra,” je začela pojasnjevati NOROST,
“v kateri si jaz pokrijem oči in štejem do milijon,
medtem ko se vi skrijete.
Ko končam s štetjem,
vas začnem iskati,
in kogar ne najdem, je zmagovalec.”
ENTUZIJAZEM je zaplesal, sledila mu je EVFORIJA.
SREČA je tako skakala, da je s tem nagovorila SUMNIČAVOST
in APATIJO, ki je sicer nikoli ni nič zanimalo,
da se pridružita igri.
Vendar ni bilo vsem do igre!
RESNICA je skrivanju nasprotovala.
Pa tudi, zakaj bi se skrivala?!
Na koncu jo tako ali tako vsi najdejo.
PONOS je menil, da je to neumna ideja,
v resnici pa ga je žrlo,
zakaj se ni on spomnil, da bi predlagal igro.
PREVIDNOST ni hotela tvegati...
“Ena, dva, tri..." je NOROST začela s štetjem.
Prva se je skrila LENOBA, ki se je, kakor vedno,
samo vrgla za prvi kamen na cesti.
VERA se je povzpela v nebo,
ZAVIST se je skrila v senco USPEHA,
ki se je z velikim naporom
povzpel na vrh najvišjega drevesa.
VELIKODUŠNOST se nikakor ni mogla odločiti,
kje naj se skrije, ker se ji je vsak prostor zdel idealen
za katerega izmed njenih prijateljev.
LEPOTA je skočila v kristalno čisto jezero,
OČARLJIVOST je našla svoje mesto v metuljevem letu,
SVOBODA v pišu vetra.
SEBIČNOST je našla popolno in zračno skrivališče,
vendar samo zase.
LAŽ se je skrila na dno oceana
(laže, skrila se je na konec mavrice),
POŽELENJE in STRAST pa v vulkanski krater.
POZABLJIVOST se je pozabila skriti,
ampak to niti ni pomembno.
Ko je NOROST preštela do 999999,
LJUBEZEN še vedno ni našla svojega skrivališča,
saj so bili že vsi prostori zasedeni.
Nazadnje je zagledala nasad vrtnic, vstopila vanj
in se prekrila z dehtečimi popki.
"Milijon,"
je vzkliknila NOROST in začela z iskanjem.
Najprej je našla LENOBO, takoj za prvim kamnom.
Kmalu je zaslišala VERO, kako se na nebu pogovarja z Bogom,
STRAST in POŽELENJE pa sta skočila iz kraterja
zaradi vročine.
Po naključju je našla ZAVIST in seveda USPEH,
SEBIČNOSTI pa sploh ni bilo treba iskati,
ker je sama pritekla iz svojega skrivališča,
ki je bil v resnici čebelji panj.
Od vsega tega iskanja je NOROST postala žejna
in tako je v kristalnem jezeru
h kateremu se je šla napit vode, našla LEPOTO.
S SUMNIČAVOSTJO je šlo preprosto,
saj se le-ta ni mogla odločiti za skrivališče
in je obsedela pod bližnjim drevesom.
Tako je NOROST, enega za drugim, našla vse.
TALENT v zlatem žitnem klasju,
TESNOBO v pogoreli travi,
LAŽ na koncu mavrice
(laže, bila je na dnu oceana),
POZABLJIVOST pa je pozabila,
da so se sploh karkoli igrali...
Samo LJUBEZNI ni mogla nikjer najti.
NOROST je preiskala vsak grm, vse vrhove gora,
in ko je bila že zares besna,
je zagledala nasad vrtnic.
NOROST je stopila med vrtnice, vzela suho vejo
in od besa in utrujenosti
začela udrihati po dehtečih popkih vrtnic.
Tedaj se je izpod cvetov zaslišal bolesten krik.
Trni vrtnic so do krvi izpraskali oči LJUBEZNI
in jo oslepili.
NOROST ni vedela kaj naj stori
in kako naj popravi to, kar je storila.
Jokala je in prosila odpuščanja...
Nazadnje se je odločila,
da za vedno ostane z LJUBEZNIJO
in ji pomaga!!!
Od tedaj je LJUBEZEN slepa
in NOROST jo povsod spremlja…
(avtor: Tanja B.)

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev