Mala divja ovčka

17. marec 2009 ob 09:29 | 580
Nekoč ovčica krotka je živela,čez dan manire fine je imela. Mulila je marjetke,deteljo in kapucinke, pozimi z jezičkom lovila je snežinke. Skupaj s pticami je mile viže pela, nikdar prva iz mlake vode ni zajela. Toda ponoči, ko je čreda spala glej ga šmenta, krotka ovčka čisto druga je postala. Pastircem žejnim pivo je popila in se v napajalnik pomočila. Ugriznila je v taco staro teto in ukradla kost ovčarju Runu, ko ta sladko je vlekel dreto. Vrabčke je nakrmila z bombončki, da revčki piskali so kot balončki. A ko ob svitu ugasnila zvezda je danica, spet se spremenila naša je ovčica. Utrujena in nočnih barabij presita, omagala je in zaspala kot ubita. In ko se spet je prebudila, pohlevno, ko da nič bilo ni past se šla je ovčka mila.
Kaj nas potlej ta povest uči?
TO, DA SAMO PRIDNIH OVČK PAČ NI.
Ne, le levi, tigri in podobni spaki, tudi ovčke so lahko divjaki…in pod najmehkejšo runsko prejo, oči vražička včasih nagajivo zrejo.
(Stelf)

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
-karmen-
-karmen-8 let nazaj

Zanimiva in poučna zgodbica =)

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev