Dupustniški čas

27. junij 2008 ob 10:57 | 678
Skoraj opolnoči sem se vrnila domov in na internetu izbrskala ugodno ponudbo. Takoj zjutraj sem se prijavila in že sva z mojim bila v mislih na morju. Toda ne še! Najprej pakiranje in končno dan odhoda.

Dež in ves čas dež do prihoda v Split in naprej na Hvar. Pa smo v Starem gradu in v hotelu! In na plaži! V morski vodi je tako prijetno, kajti posijalo je sonce za naš prihod. Ves popoldan na plaži, to je fantazija za nas hribovce.

Naslednji dan pa kot bi škaf obrnil. Padalo kot zmešano in naredila sva si z trajektom izlet v Split. Ta dan so ognjeni zmagali. Kakšno je bilo v Splitu! Povsod kockasto vse in ob zmagi vse ulice polne navijačev velikih in malih. Vmes pa dež in sonce kot aprila! Sredi noči sva se vrnila v hotel.

Naslednji dan pa na Križ in pohod po otoku in odrivanje lepih zalivčkov. Tako sva odkrila enega prijetnjega, kjer sva preživela dan z kopanjem in sončenjem.

Naslednji dan sva peš obiskala Vrbosko in Jelso in se mimo polj Lavande, oliv in nasadov breskev vrnila na plažo na kopanje. Prav prijetna je bila osvežitev v morju za vse telo posebej za noge.

V nedeljo pa smo imeli fish piknik.Z ladjico so nas zapeljali v miren zaliv, kjer smo se kopali in naužili sveže pripravljenih morskih dobrot iz žara. Popoldne pa smo nadaljevali do sončnega zahoda še oob hotelu.

Ponedeljkovo jutro naju je obdarilo s pogledom na prečudovito mavrico. A kar na hitro se je pooblačilo in zato sva si spet aplanirala pohodniški dan. Odšla sva hribovca v planine in sicer na najvišji vrh Sv.Nikola 626 nadm.višine. Na poti skoraj nisva srečala žive duše, a iz zadnje vasi naju je spremljal štirinožni vodič - jazbećar. Vso pot do vrha je šel z nama. Počasi…

Najprej sva hodila po hladni senčici potem pa sva prišla na predel kjer je pred leti gorelo - prav žalosten pogled na pogorela pobočja in tam pa tam kakšno zooglenelo drevo z zeleno vejo.

Prišla sva do zadnje hiše pred vrhom. Žalosten pogled na konja, ki je imel zvezani sprednji nogi - pobožala sem ga in kakor da bi jokal so mu z oči polzele solze, tudi meni. Zakaj tako mućijo živali? Zaprli bi ga v ograjen prostor, ne pa da je spuščen a zvezan!!!
Skoraj do vrha prideš z avtom! Tragikomično se mi zdi to, da so ljudje tako komod a razgledi fantastični - do vseh otokov naokoli do Italije…

Pot navzdol sva vzela po drugi strani, tako da sva prišla do kraja Selca pri Starem gradu. No še prej nama je pot prečkal črni gad - zaledenela sem se na poti a potem sem bila veliko bolj pozorna a pred nama je bilo naselje in drevo polno višenj. Joj kako so pasale!

V kraju Selca pa sva spoznala prijetno družino iz Škotske, ki naju je počastila s pivom in pravim škotskim viskijem. Tu sva spoznala tudi Tončija in ženo Živo - iz Slovenije, ki sta kupila del stare hiše in bosta uredila apartmane a o tem v naslednjem prispevku!

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
urnebes
urnebes9 let nazaj

Hvar je res lep

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev