RESNICA

22. september 2012 ob 14:53 | 197
Ko spoznaš da si vreden prav toliko kot ena lutka, ki jo človek lahko postavi tja kamor si želi da obstane in se ne premakne, pa čeprav veš da si živ in dihaš, se lahko premikaš in giblješ, pa je jasno kot beli dan da si nekdo želi da bi lahko obstajale lutke in bi jih odrinili in zavrgli kot smet, vendar ljudje ne moremo bit lutke, da bi jih postavli v en kot in bi bile tiho in mirne, ker vsako živo bitje ima srce in dušo ter se giblje in premika in čuti žalost veslje in radost.Včasih se ljudje premalo krat zavedamo kaj imamo in tisto malo kar je neznamo niti čuvati in obdržati, ker nam je pomebno vse drugo kot pa tisto kar res želimo.Pa vendar odrivamo kot kos mesa ki ga ne moremo pojesti, Zadaje mo bolečino pa vendar nekateri prav uživajo v tem, Ko prizadanejo druge ker jim prijatelji pomenijo veliko več kot pa nekomu ki mu rečemo rad te imam ljubim te, pa vendar skrivamo to in se delamo kot da ne obstaja to in so samo besede ki jih izrečemo ko nihče ne sliši, vsaj tako lahko mirno dihamo in se zabvamo in lako skrivamo vse to, ter se oziramo na vse kar bo kdo kaj izrekel, pritem pa nemislimo da lahko nekoga hudo ranimo in mu spravimo solze v oči, pa vedar oprošča znova in znova , ker resnična ljubezen vse oprosti, pa čeprav je včasih tako hudo da padeš na tla a se vse eno poberš in si misliš sej bo bolje,Vendar je to samo izgovor ki je najlažja pot do resnice, da mgoče bo res enkrat bolje, ali kot pravi ena pripoved (SEJ NA DRUGEM SVETU BOLJŠE BO)A to še je življenje ki ga dihamo in čutimo, pa vendar se smejimo tudi ko solze po licu polzijo in nam je hudo, Ne pokažemo kako in kaj je v resnici, ker marsikdo uživa in mu je lepo, čeprav nekdo joče in trpi, namesto da bi mu podali tolažilno roko in ga objeli. Se raje veselimo v trpljenju drugih, Takšno življenje živi veliko ljudi in so nevoščljivi in ponosni sami nase, a prav ti ljudje so vedno sami in osamljeni, ker takšni ljudje nimajo srca in ne duše in jim je malo mar za so človeka, Mnogo ljudi pa pomaga človeku ko mu je hudo in mu solze tečejo ga tolažijo in objamejo,ter niti ne pomislijo kaj bo kdo rekel ali se bo zato zasmejal in jih postrani gledal ali zanemarjal, ker vsi ljudje na svetu smo enaki eni so revni drugi bogati eni so takšni drugi drugačni, pa vendar na koncu umremo vsi, zato se veselite in smejte, si med seboj pomagajte drug drugemu ga tolažite in ga nasmejite. Izkoristite svoje živjenje čim lepše in boljše. Ker samo enkrat živimo.

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
letanca
letanca4 leta nazaj

Hi
imam eno prošnjo... a lahko mogoče kdaj narediš odstavek?.. sem dislektik in mi včasih pobegne kaka črka pa moram nazaj pol pa se v tej solati izgubim.. tak.. zdaj pa komentar :p

ja.. kruto ječe te nekdo prizadane na tak način, ampak moj moto je - glavo pokonci in tiste - one naj bo sram... malo več samozavesti in flegmatičnosti, pa bi vsem šlo dosti lažje v življenju...

Sam menim, da mi mora biti v tem življenju lepo, ko (če) bom pa imel še v drugem svetu, bom pa se takrat ubadal s tem, da mi bo lepo... Objem pa je zame daleč največja možnost prenosa čustev in energije... človek, ki ima pomislek, da bi se objel, verjetno nima samozavesti ali pa ima pomisleke kaj si bodo drugi mislili... ampak najprej mora človek najprej nase pomisliti...

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev