resničoo napisano

08. maj 2010 ob 20:22 | 160
Zakaj je življenje lahko tako boleče? Zakaj tistih ki jih resnično ljubimo, ne moremo zares nikoli imeti? Zakaj delamo napake in zakaj nimamo več možnosti da jih popravimo? Zakaj odrivamo nekoga od sebe samo zato,ker nas je strah, da nas kasneje, ko bi nas bolje spoznal, ne bi sprejel? Zakaj sploh razmišljamo, zakaj se preprosto ne prepustimo toku ljubezni? Zakaj ne moremo biti nikoli dovolj sproščeni, da bi lahko bili mi, v celoti, brez teh neumnih mask? Zakaj se bojimo bolečine, hkrati pa se ne zavedamo, da je edina bolečina, ki jo zadajamo samim sebi ta, da ne odvržemo teh bedastih mask, in zaživimo naše življenje, polno in lepo? Zakaj odbijamo ljudi, kasneje pa jih želimo nazaj? Zakaj se predajamo tistim, ki nas uničujejo, ki nas dušijo, ki zavirajo naše sanje? Zakaj se zaljubljamo v napačne, v prave pa zelo redko? Ali se res tako sovražimo, pa se tega niti ne zavedamo? Zakaj nismo iskreni kot otroci, zakaj odrastemo, če smo potem samo bolj neumni. Jaz se tega sedaj popolnoma zavedam, vendar ne vem, če lahko te stvari v celoti spremenim, čeprav si tega neverjetno želim. Verjetno so se vse te napake tako zakoreninile v nas,da so pognale tako močno korenine, da jih skoraj ni mogoče uničiti. Upam, da bomo nekoč spoznali da smo veliko več kot mislimo da smo, in da zmoremo ogromno več, kot smo kadarkoli komurkoli dokazali, še posebej sebi....
Nikoli ampak res nikoli življenju ne smete obupat. Vzamite si čas zase in globoko premislite kaj imate radi in kaj si v življenju res želite. Če je vredno resnično imeti tisto osebo in če jo resnično ljubite ne obupajte. Verjemite da vselej obstaja iskrica upanja ki v življenju lahko veliko spremeni. to vam govorim iz lastnih izkušenj. Borite se za svojo srečo, in nikoli ne bodite preponosni saj s tem lahko izgubite marsikaj. Odpuščajte, saj boste s tem dokazali da ljubite. Vsi ljudje delamo napake in nihče ni popoln, Zato vam polagam na srce, da nikoli ne smete obupat za tisto kar vsete da se je moč in vredno boriti. Brez truda nikoli ne boste ničesar imeli in včasih je pač treba iti čez trnove poti da prideš do cilja. Jaz sem prišla in ne trdim, da bom večno srečna, vendar zdaj sem in vem, da tega kar imam danes ne bi imela če se ne bi zato borila. Pa čeprav sem s solzami v očeh šla vsakemu dnevu naproti sem v sebi nosila upanje in verjemite izplača se!

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev