... ko bo spet sobota ...

17. april 2014 ob 10:07 | 64
slika 493330


... ko bo spet sobota, bo ob štirih popoldne v vaški cerkvi zazvonilo ... zvonilo bo vaščanom in jih spomnilo, da je konec dela in da se začenja čas počitka ... zvonovi vaške cerkve tako lepo zvonijo ... din dan don, din dan don, din dan don ...

In takrat bom spet za hipec zaprla oči in me bo odneslo tja gori, v še višje ležečo vasico, ne vasico, zaselek z nekaj posamično raztresenimi hišami, z dolgimi razdaljami med domačijami, polji pa tako velikimi, da jim ni videti konca ... no, morda sem ta polja videla tako le jaz, kot otrok, ki je z enega do drugega konca njive potrebovala res veliko časa ...

Takrat, ko se je začel saditi krompir, na to sem se spomnila zdaj, ko vidim povsod okrog sebe domačine, kako hitijo orati, branati in saditi, je bilo dela zelo veliko; vsi domači so bili kar po cel dan na njivi... takrat ni bilo časa za klepet z "očetom" in "materjo", dedkom in babico ... vsi so bili tam ... "na ta veliki njivi" in sadili krompir. Podobno je bilo v času pobiranja ... Oja, saj smo pomagali tudi otroci, nosili smo "beračke" in metali krompir v luknje, ki so nam jih delali odrasli ... v času pobiranja pa kolikor je kdo zmogel. In kako hvaležni smo bili zvonu, ki je odpel konec dela ! Slišalo se ga je iz sosednjega hriba, ne iz doline, ampak iz sosednjega hriba. Tako lepo je zazvenelo, tako čudovit glas je prinesel veter tja gori k nam, iz sosednjega hriba ... veter je dodal svojo pesem in začeli so se lepi in čudoviti dnevi...

Prav tako ob nedeljah, le da smo ga takrat slišali v dolini, kamor smo pražnje oblečeni odšli k nedeljski maši s konjsko vprego ... in odkoder sem se seveda tako nadejala priti čim prej nazaj domov, ker nas je doma čakala nedeljska juha in kak priboljšek ...

Ja, zvonovi iz cerkvenega zvonika so tako lepo peli, tako čudovit glas so imeli, ko so ljudem oznanjali čas počitka in čas prazničnega vzdušja, čas nedelje in nedeljskega bogoslužja, čas, ki je bil tudi za nas otroke nekaj čarobnega ... čas, ki je ostal tam, v hribih, kjer še danes slišijo glas zvona iz sosednjega hriba in ki danes drugače poje, se ga drugače sliši ....

Lep čas dela prostih dni in praznovanja vam želim, prijatelji !

Mariči

Komentarji 8

če želiš komentirati, se
z.zenska
z.zenska3 leta nazaj

Zapoj mi pesem o mladosti zvon premili,
zapoj o časih,
ki že zdavnaj so minili,
v njih ničesar ni bilo,
pa so ostali v meni,
kot ostane
korenina drevesa pod zemljo.

Hvala ti " Maričin" ZVON,izpolnil si željo srca,postala sem babica!
(Zdaj lahko povem,kaj sem si želela, ko sem na njegovem zvončku visela:-)))

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Jap, dekle drago, meni ni treba pripovedovati, meni je to povedalo srce ... ko si zazvonila pod zvonikom točno te cerkvice ... in upam, da se bomo spet srečale točno tam, pod zvonikom te prelepe cerkvice ... izrazile svojo novo željo, poklepetale in "malicale" ter dovolile, da nam noge tako,kot včasih s prevelikega stola, bingljajo v prazno ... ☺☺☺

Naya
Naya3 leta nazaj

Lepi spomini...precej podobni mojim...:)...

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Ja, smo generacija, ki še ima lepe spomine ali pa se pač enostavno tudi "znamo spominjati lepega" ... morda zato, ker je bilo tisto lepo res lepo ...

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

... in je res, veš Naya, meni še dandanes zvonovi takooooo lepo zvonijo ... odkoder koli jih lahko slišim, vedno jim nekako "zavzeto" prisluhnem ... in od dlje, ko prihaja njihov glas, lepši je ...

Naya
Naya3 leta nazaj

...lej, kaj pa vem....moji otroci se tudi spominjajo stvari, ki se jih jaz ne več in me oni spomnijo nanje....in potem razmišljam, kako sem to lahko pozabila in ti ponovno obujeni spomini mi vedno prikličejo nasmešek na ustnice, ko veš....ko čutiš, da je bilo to kar si dajal ali delil, bilo tisto kar je ustvarilo ta spomin ali vsaj pripomoglo...:)...hudo dober občutek je to...ja...

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Ja, tudi moji dekleti se lahko spominjata dosti lepih reči ... upam, da bodo tudi vnuki ponesli v življenje nekaj teh lepot narave in življenja na deželi, ki so ga imeli priložnost spoznati in v njem uživati. Konec koncev je tako, kot praviš: lahko se kjerkoli in kadarkoli spomniš nečesa lepega, ko te na to spomni nekaj iz tvojega okolja, če si človek, ki si dovoli biti dobre volje in dobrega razpoloženja in si ne greni življenja sam sebi ... z neko naveličanostjo ali zdolgočasenostjo ... takim seveda tudi spomini ne pomagajo ... drugače pa je ... ja, že spominčice v sadovnjaku prebudijo tisto nekaj zelo lepega v nas ... in spomin na tiste neverjetno lepe šopke, ki smo si jih nabrali ... danes so že na moji mizi ... nisem se mogla upreti, čeprav drugače ljubim naravo in cvetje tam, kjer jim je mesto, kjer so vzniknile, kjer rastejo ...

Naya
Naya3 leta nazaj

...ja :))...to je to...
...glede rožic...ni noben greh včasih prenest to v svoje gnezdo...;)...

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev