Moj srce bi rado ...

05. april 2014 ob 10:07 | 75
slika 492186

Moje srce bi rado ptica bilo,
razprostrlo široko bi krila
in odletelo visoko pod modro nebo,
med veje dreves,
kjer zapelo bi zvonko... milo,
da bi le moglo biti to, kar si tako želi,
da poleti, da lepoto življenja kot ptica
med oblaki užije, se razživi.

Moje srce bi rado veter bilo,
v vrhovih macesnov, brez in hrastov
bi pesem svojo napisalo,
se z listjem poigralo,
solz meglic in dežja bi si nabralo,
se z vetrom drugim v vrtincu ulovilo,
svoj ples počasi v dolino odplesalo.

Moje srce bi rado zemlja bilo.
Vpilo bi vase, v nedrje svoje vso muko
in znoj trudnega kmeta žuljavih rok,
ga poplačalo z letino dobro zraslih semen,
skrbi težke človeku bi snelo z bremen.

Kdo ve, če bi ptica, veter in zemlja lahko bilo,
bi se še kdaj vrnilo moje srce,
v to izmučeno in dolgočasno telo?

Srce moje bi rado sonce bilo.
Sijalo in grelo bi vse pod sebò,
ovilo v topel objem bi nebo in zemljo,
pregrelo s toplino bi dušo, telo,
vzkliti pustilo, iz zemlje privabilo bi vse,
kar vanjo posejalo je kmetovo toplo srce …

Srce bi moje rado mesec bilo.
Sijalo bi v noči temni na zemeljska tla,
obsijalo srca ljubeča, njih telo, njih duha,
njih želje, njih bit po nekom hrepenečo,
solze v nočeh bi skrite sušilo,
jih tolažilo in zvezde z neba jim ponudilo,
v objem svoj bi vzelo jih
in odrešitve čas obljubilo.

Srce bi moje rado morje bilo.
Z mogočnimi valovi bi se ljubilo,
se v njih potopilo in v belo koprenasto
peno vso svojo slo, hrepenenje ovilo,
se z vso svojo ljubeznijo sâmo vase potopilo.

Kdo ve, če bi sonce, mesec in morje lahko bilo,
bi se še kdaj vrnilo moje srce,
v to izmučeno in dolgočasno telo?

Moje srce bi lahko tudi kamen bilo,
ostalo bi trdo, sivo, hladno …
Ne bi dovolilo čutiti, ne bi dovolilo ljubiti,
dovolilo bi se mi le potopiti v moje
najgloblje, brezmejno temačno dno.

Pa vendar … moje srce ni nič od tega:
ni ne ptica, ni veter, ni zemlja,
ne sonce, ne mesec in morje biti ne more,
ni kamen siv, trd in teman,
je le srce, ki mi na dlani utripa,
ki krila mu dam, da poleti,
da pod nebom milim v sanjah svojih
zaživi.

slika 492187


Mariči - nekoč nekje in danes tu

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
LzuKraduMamVske
LzuKraduMamVske3 leta nazaj

Čuvaj svoje srce. Neki bi ga pokrali.

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev