Narave srd

12. februar 2014 ob 15:38 | 85
slika 486130


Zakaj si se, ljubljena narava,
tako proti sebi obrnila?
Čemu mora pod težo
bremena tvojega ječati
vsa tvoja lastna stvaritev,
tvoja lastnina?

V sivini dne jočeš z ledenimi solzami,
jih odlagaš na veje svoje duše,
da ječi v temi, poka in se lomi …
hrešči, kot bi živemu bitju lomil kosti …

Do tal segajo veje, roke tvojih otrok,
z ledom obložene ječijo pod težo plašča,
ki si jim ga nadela in ga ne morejo odložiti,
le v kriku bolečine se vdajajo in odlagajo
kos za kosom samega sebe.

Slonim v hladni noči na okenski polici,
nemo, z bolečino v srcu
poslušam stok tvojih otrok,
ki k nebu ne morejo več dvigni svojih rok
in s truščem bolestnim padajo po tleh njih glave,
vrhovi, ki nikdar več se ne obnove.

Gozdovi stokajo, jokajo, ječijo,
ječi tudi moja duša,
ki strta to bolečino posluša.
Jezna si, mati narava, jezna na vse …
srd svoj, roko lastno si nase položila,
da bi tokove besa, jeze, gorja
nad seboj zajezila …
a za seboj le škodo sebi pustila.

Kdo jokal bo za smrekami brez vrhov,
kdo jokal za padlimi hrasti, bukvami,
macesni, lipami, jelkami in še za množico
podrtih in pohabljenih dreves
sredi bogatih razkošnih gozdov?

Se bo kdo kdaj spraševal,
čemu in zakaj ta uničujoči,
maščevalni ples narave
sredi najlepših njenih domov ?
slika 486131


Mariči – 04.02.2014

Komentarji 9

če želiš komentirati, se
borigi
borigi3 leta nazaj

hmm... LEPO napisano, res! sem pa opazil v tem razdejanju narave tudi nekaj lepega.. drevesa obdana s kristalno odejo...

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Ja, je tud lepota, zagotovo je ... če bi bilo te lepote za oči, za dušo ... za tisto, kar je moč videti kot lepo, bi bilo vse dobro in prav seveda ... tako pa je ta lepota, kot toliko drugih, naredila "razdejanje" ... :) Hvala za voj čas !

borigi
borigi3 leta nazaj

kaj ni razdejanje samo v naših očeh?... narava ima svojo pot :)

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Morda ... v večini primerov morda ... tokrat je bilo te njene poti več kot le za njeno pot ... tokrat ni bilo razdejanja zgolj v naših očeh, temveč tudi v njenih nedrjih ...

borigi
borigi3 leta nazaj

morda... pa vseeno, kdo smo le mi, da bi sodili o tem?

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Marici1603L
Marici1603L 22 min nazaj

Marici1603L
Marici1603L ravnokar

Smo samo ljudje, ki smo naravi naredili dovolj hudega ... kot si včasih naredimo dovolj hudega med seboj ... drug drugemu ... nič nismo v primerjavi z njo, jemljemo pa si pravico biti vse ... nad njo ... Tako, kot mi je težko videti, ko človek obupa nad svojo usodo, nad seboj, ko poseže po sebi, tako mi je bilo hudo gledati to naravo, ki je po svoje in na nek način prav tako "dvignila roko nad seboj" ...

dadada123
dadada1233 leta nazaj

Lepo si opisala srd narave nad človekovimi napakami ....

lunamesec
lunamesec3 leta nazaj

kar sejemo, to žanjemo...žal

temucin
temucin3 leta nazaj

Zakaj nas ne vprašaš kaj delamo z naravo,zakaj se vtikamo v delo stvarstva.

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev