Odstiranje tančic ...

07. april 2014 ob 11:35 | 189
slika 492381


Zakaj le vsak človek zase misli, da je dober, da je zelo dober, da boljši sploh ne bi mogel biti, da ne naredi nobene stvari tako hudo narobe, tako napak, da bi jo kdo drug lahko tudi bolj kritično sprejel.... zakaj vsak človek vidi svoje pomanjkljivosti zgolj kot drugačnost, zgolj kot "njegovo drugačno vrednoto" in pričakuje zato, da bo vse to tudi sprejeto, pri drugem pa je to neodpustljiva napaka... zakaj so pri slehernem človeku njegove vrednote višje vrednotene kot pri ostalih? Zakaj se ljudje tako radi ponorčujemo iz nečesa, kar je drugemu lahko sveto, kar mu veliko pomeni, s čimer se ukvarja z določenim prioritetnim redom? Zakaj se tako radi posmehujemo nečemu, kar je v resnici skrito v nas samih? Zakaj se tako radi oprimemo samo besedice, ki je bila morda v nekem kontekstu zapisana, pa se nam, nam, ki smo popolni, nekako ni zdelo prav, da ta beseda tam stoji in smo jo zapopadli in zdaj jo serviramo kar vse povprek? Zakaj smo prepričani, da smo tako dobri, da bi nas večina ljudi morala zelo rada imeti, nas spoštovati, nas sprejemati ?

Vprašanja, ki si jih marsikdaj zastavim, pa niti ne pričakujem odgovora, kajti odgovor je v trditvi, da šele takrat, ko si sam dober, lahko pričneš spreminjati druge.Vendar se moraš pri tem zavedati, da nas ravno to, da smo si različni, pravzaprav res plemeniti.

Menim, da zato večina ljudi zase misli, da je dobra, kar je morda za posameznika dobro, celo zelo v redu! Dviga samozavest, dopolnjuje naš notranji jaz! A vendar, mar ni to le zato, da bi tako lahko začeli spreminjati druge! Da bi drugi bili taki, kot je on sam, pa čeprav je tako zelo »različen« od drugih?

In iz uvidevnosti pač ljudje ves ta skupek »zakaj-ev« imenujemo na kratko »različnost« !!! Ker ne želimo uporabiti drugih besed, ki bi lahko izzvenele popolnoma drugače in nam človeka prikazale ne le za »različnega«, kar popolnoma drugače zveni od ostalega, temveč morda celo za »negativca«, to pa o čoveku pove čisto nekaj drugega, kot »da je drugačen, različen« od nas!

In zato si, ker smo "mi sami tako zelo dobri" nenehno dopovedujemo, da sprejemamo »različnost«!! Pa jo res? Smo res tako dobri, da smo pripravljeni sprejemati različnost in da vsako različnost seveda tudi sprejmemo ? Le deloma, prijatelji, le deloma sprejemao te različnosti in drugačnosti, druge različnosti pri posameznikih pa v nas počasi začenjajo vzbujati neprijetne občutke, nelagodje, negotovost, nezaupanje! Kje je potem naša notranja dobrota za sprejemanje tudi takih različnosti, ki na nas ne vplivajo pozitivno, pri čemer je »vidna pozitivnost« le zunanji odraz želje človeka, da bi to bil?

Katera razočaranja nas v življenju najbolj zabolijo? Razočaranje nad ne dovolj uspešno opravljenim delom? Razočaranje nad tem, ko smo pričakovali več, dobili manj! Razočaranje nad plačilom? Razočaranje v razliki med pričakovanim in dobljenim? Najbrž se nas bo večina strinjala z mnenjem, da najbolj zaboli razočaranje v človeka! Da, v človeka, ki se nam je predstavil z enim obrazom, potem pa počasi odkrivamo tančice in zaznamo obraz, ki nam je bil hote, namerno zakrit, obraz taistega človeka, ki se ne sklada s podobo, ki nam je bila spretno predstavljena. To razočaranje je običajno najbolj boleče, grenko, to je spoznanje, ko moramo tudi sami sebi priznati, da nismo prav poslušali, prav gledali, da nismo vsega videli, razumeli... v tem primeru se žal ne moremo več enostavno potolažiti s tem, da sprejemamo »različnost in drugačnost«, ker ne gre več zgolj za ti dve stvari, ampak gre za to, da smo se mi sami zmotili v presoji, da smo mi sami gledali nekaj, česar ni bilo, da smo mi sami hoteli videti nekaj povsem drugega in ko si moramo sami sebi priznato našo zmoto, pride na plan tisto vprašanje: ali smo res mi tako dobri, da želimo spreminjati druge??? Ali jih videti drugačne kot so in nas zato potem naša razočaranja tako zelo zabolijo? Nikakršne pravice nimamo kriviti druge za našo osebno zmoto, za zmoto našega srca, duše, oči, ušes ... naši organi in naša čustva so zatajili ali se prepustili sugestijam in zato ni krivda v ljudeh, krivda za razočaranje je v nas samih !

Ne, nismo tako dobri, dragi prijatelji, taki le želimo biti ali se želimo taki pokazati, vendar vedno pozabljamo na to, da se ljudje med seboj tudi popolnoma dugače »začutimo«, da je le malo časa potrebnega za to, da vidimo tudi skozi tančico, pa naj bo to naša nadloga ali pa naša prednost ... in kolikor močno sposobnost in dar uspešne verbalne, neverbalne, pisne in še kakšne druge vrste komunikacije imamo, morda še kanček empatije, hitreje se bomo izognili bolečini razočaranja, ker bomo hitreje, kot bi želeli, prišli skozi vse tančice do pravega obraza !

slika 492382


Ostajajo pa nam še oči, oči, ki so zrcalo duše in če človek ne povesi pogleda in nam dovoli vstop v svojo dušo, potem imamo možnost »začutiti se« ....

Prijatelji, zgolj moje razmišljanje, nikar se ne trudite s komentarji tega razmišljanja, ker je tako razmišljanje včasih težko komentirati...vam pa seveda želim en res lep in prijeten dan !


Mariči ... razmišljajoča enega septembra 2011

Komentarji 25

če želiš komentirati, se
temucin
temucin3 leta nazaj

Če imamo o sebi slabo mnenje,preprečujemo ljubezni,da bi prišla do nas,in namesto tega pritegnemo k sebi ljudi in okoliščine,zaradi katerih se bomo počutili še slabše.Bodimo ljubeči in spoštljivi do sebe,in pritegnili bomo ljudi,ki bodo z nami ravnali prav tako ljubeče in spoštljivo.

temucin
temucin3 leta nazaj

Naj nam družba ne bo zgled funkcionalnega ravnanja in model.
Medalja ima vedno dve plati,seveda nam je všeč ta lepša.Vsak ima svoj zorni kot,odvisno od globine in širine duha.Je pa tako,da se najprej srečata in spoznata duši,nato šele osebi.

princessss
princessss3 leta nazaj

resnično in le tole bom dodala....dokler ne prestopimo meje dostojanstva drugih, smo na pravi poti....

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Tako lepo je, ko človek razume ... kaj nekdo želi povedati ... ♥♥♥

princessss
princessss3 leta nazaj

:))) lepo je, ker lahko deli občutke z drugimi...

Naya
Naya3 leta nazaj

...hehehhe...se ne bom trudila, ker sem itak kontraverzni egoist...B), ki se zelo čuti...;P...

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Če si sama s seboj zadovoljna, ni potrebno nobenega truda več, samo trud, da zadovoljna tudi ostaneš ! Vsak posameznik je individum in unikat, kakršen koli že je ... ♥♥♥ s trudom ali brez ...

NANATEA
NANATEA3 leta nazaj

pot do samega sebe je zelo dolga ...zelo dober blog oz. razmišljanje, ki se me je dotaknilo*****

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Ja, pot do samega sebe je polna križišč, v katerih se človek le stežka odloči, po kateri naprej, ker se kaj lahko zgodi, da bo nadaljevanje poti še težje, še daljše, včasih se celo lahko pozabi na cilj ... lahko pa je seveda izbira krajša pot ... vendar se takrat vprašamo, ali bomo našli sebe v tisti meri, kot si to želimo, ali se bomo zadovoljili s tem, kar nam bo ponujeno? ☺☺☺

ledenakraljica
ledenakraljica3 leta nazaj

hehe itak vem, da ne bom nikoli vsem všeč. Sama sem zadovoljna s seboj. Vem zakaj so ob meni tisti, ki so ob meni, vem na koga se lahko zanesem. Vsi smo samo ljudje, imamo čustva, delamo napake .... Motiti se je človeško. Če se želimo kaj naučiti iz svojih napak, je super. Izogibam se tistih, ki mislijo, da so bogovi in da nimajo napak ;) Ni mi težko priznati svoje napake in se enostavno trudim, da tisto kar ne želim, da bi mi delali drugi, ne delam jaz drugim ;)

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Ja, nisem razmišljala v tej smeri, da bi si morali biti vsi všečni, to pač ne gre. Gre le za to, da skušamo prizanavati vsak subjekt posebej, da mu dovolimo biti to,kar dovolimo biti sebi in da nismo ali da do nas niso stalno v poziciji poučevanja. Ti se boš spomnila, z NL, kjer smo imeli "lunine dneve" in kjer je perje frčalo na vse strani, takrat so jih "pokasirali" še tisti, ki so bili vedno le tiho in so samo prebirali, hahahha. Poučevali so nas tisti, ki so vse vedeli in nam dopovedovali, kakšni smo, kaj smo, skratka, izživljali neke svoje frustracije na straneh, kjer se je to dalo tako ali drugače, v stanju prepoznavnosti ali v anonimnosti, ki je bila takim ljudem sicer še bližja. Ja, ljudje smo bitja, ki bi morala razumeti marsikaj, a se prevečkrat zgodi, da si ne vzamemo časa niti razumeti same sebe.
Tudi jaz nikoli ne pričakujem, da bom všeč temu ali onemu; lepo mi je, priznam, če ljudje preberejo, kar napišem, še lepše je prebirati odzive, vsakršne, da ne bo pomote, a če začutim neko negativnost, se postavim v pozicijo distance. Niti ne razmišljam,kdo je zadaj, kaj mu je, ker ima lahko človek zelo velike težave in jim sam ni kos, vendar, dokler ne vpraša ali ne pove, kje ga čevelj žuli, se vanj ne vtikam.
Smo si, kolikor smo si všeč, eni smo si bolj, drugi smo si manj in to je pač življenje, realno in virtualno, le da se v virtuali da veliko več preigravati, komur se to ljudi in kdor si tega želi, kdor v tem uživa in najde v tem smisel, drugače pa ... gre življenje naprej tu gori, kot tam doli in tam spredaj in tam zadaj ... Moja draga ledena kraljica, naj ti bo dan lepčkan in verjemi, meni si všeč ... že tam si mi bila, tu se še nekako bolj "ulovimo", kaj pa vem, tudi take reči prinaša življenje, v reali in v virtuali. ♥♥♥

ledenakraljica
ledenakraljica3 leta nazaj

hehe pa saj luna kar naprej vpliva na ene. Pa naj bo polna krajec ali gre dol ali gor. Perje je frčalo, itak da je. Eni so hodili pač izzivat, njim je pač užitek, da se kregajo. Malokdo je znal lepo debatirati, izmenjavati mnenja itd. Sem pa potem ugotavljala, da tisti, ki so nas veliko brali in komentirali, so nas itak izkoriščali drugi. Ja itak da je bilo najlažje smetit pod blogom koga drugega, ker pri nekaterih dotičnih osebah niso več komentirali. Ma saj veš, sto ljudi, sto čudi. Vsak po svoje. Moje načelo ni, da bom hodila naokoli in pamet solila. Eni pa pač to počno. Meni je bilo najbolj bedno, ko je priletela pod moj blog kaka pametna tetka in mi nasula napotkov kako naj rešim moje osebno življenje - pa niti pol ni vedela od mene hehe. Mah pustmo to, je že za nami ;)
En pozitiven dan Ti želim, mislim da je sreda, ziher pa nisem hahaha :P

LzuKraduMamVske
LzuKraduMamVske3 leta nazaj

Nisi nimalo dobra. Odlična Si.

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Nemoj dušo, to sam, što jesam in teško nekome uspije promijeniti me, ako to zaista ja ne želim, to mogu samo djeca, ona stvaraju od mene nešto, što ja ipak ... nisam ☺☺☺☺☺☺☺

LzuKraduMamVske
LzuKraduMamVske3 leta nazaj

Nemoj dušo da pokušavaš da me predomisliš. Nećeš uspeti. Tvrdim napisano.

jazincuba
jazincuba3 leta nazaj

Noben človek ni popoln....vsak dela napake. Potem skušamo paziti, da ne delamo spet napake...seveda, če uspe :)
Prijetno branje....

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Popolnost je hudo dolgosčasna zadeva, še težje pa je vzdrževati to "navidezno popolnost", ker se prehitro nekje zalomi. Človek je človek takrat, ko počne stvari in reči,ki jih počno živa bitja... tudi napake, velike, srednje, male in ko se iz njih uči. Učenje je pač tisti, kar se mene tiče, lepši del življenja ... pa naj bo na čemer koli že in kakor koli že. Mwaaaa, Cuba moja draga ... ♥♥♥

jazincuba
jazincuba3 leta nazaj

Vrag ne dej, da sem popolna.... bom ostala raje kar otročja še naprej!
Saj veš...otroci so ,,nedolžna´´ bitja..... O:-)
:D:D;)
Veelliiiikkkkk objemček ti pošiljam po zraku... ♥♥♥

z.zenska
z.zenska3 leta nazaj

Bojevnik z vencem –

(W.Shakespeare)


Bojevnik z vencem slavnih zmag krog glave,
ki sam le enkrat doživi poraz,
za zmerom črtan je iz knjige slave
in vse, za kar živel je, zbriše čas.

Jaz srečnež pa uživam srečo trajno,
saj ljubljen sem in ljubim neomajno.








Z leti spoznaš, da je le tanka črta med držanjem za roko in vezanja neke duše za sebe.
Naučiš se,da ljubiti nekoga ne pomeni viseti na njem, naučiš se da ti družbe nekoga ne zagotavlja nikakršne stalne varnosti..z leti spoznaš,da poljubi niso pogodba o stalni zaposlitvi ustnic...niti niso darila ljubezni Večnost, ki je zagotovljena. In začneš živeti v skladu z možnostmi, pokončno,sprejemajoč svoje poraze in zmage dostojanstveno in pokončno in širom odprtih oči v zavedanju,da nič ni večno, nič ni vnaprej obljubljeno in od boga dano...in spoznaš,da te še ljubo sonce opeče, če se mu preveč izpostavljaš..in spoznaš,da si si sam izboril,kar nimaš in kar imaš...in v tvojo zavest počasi zleze spoznanje,dejstvo,da lahko spremeniš v tem vesoljnem svetu edino SEBE...in da je vse,kar imaš,DANES...VČERAJ je spolzel v večnost..Jutri morda ne pride...Danes imamo ,samo danes...delimo ga v razumevanju,spoštovanju in strpnosti,pa bo vsem lepše.

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Kaj naj rečem, ljuba moja zzenska ... vedno presenetiš, ko se oglasiš, vedno... in ostajam ob tvojih komenarjih nekako polna nečesa novega, nekih novih spoznanj, nečesa, kar mi povzroča prijetno zadovljstvo. Hvala ti ♥♥♥

gagana
gagana3 leta nazaj

Budi originalna,budi svoja.Svidja mi se tekst.

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Ja jesam svoja, koliko mogu ... ponekad zbog boli, koju bih mogla nanijeti, zatvorim to "svoje", ali opet samo zbog ljubavi do svega i svačega ... ne želim nikome zbog toga, što jesam, kakva jesam, nanijeti bol ... pa onda samo malo ušutim ... ali iako ne govorim, tada uvijek gledam i slušam ...

gagana
gagana3 leta nazaj

U ljubavi svi smo isti i bogati i siroti,i pametni i glupi,samo neko svoje osecaje nosi u sebi,neko ih ispolaljava kroz razne stvari,pisanje,crtanje,slikanje.

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Imaš pravo: ljubav je zapravo ono, što siromašnog stvara bogatog, što ponekad lačnoga nahrani, žedni može je se malčice napiti, ponedak slijepi može njenom pomoći vidjeti, gluvi čuti... ljubav, ako je iskrena, može ponekad svoriti malo čudo ... bogalj mi nije onaj, koji ne može hodati, bogalj mi je onaj, koji zapravo ne može osjetiti ljubav ... takvu i onakvu ...

gagana
gagana3 leta nazaj

Jeste,ljubav je neiscrpna tema.Sta god da kazemo necemo nista novo reci.Kad emocije ponesu,misli same krenu.Jos bih samo dodala, u ljubavi i smrti svi smo jednaki.

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev