Pesem ponesi veter nocoj ...

19. februar 2014 ob 19:10 | 65
slika 486747


Odšla bi s teboj
na livade zelene, cvetoče, dišeče ...
na polja mogočna, zorana,
z ljubeznijo kmeta obdelana, posejana.

Odšla bi s teboj tja
pod cvetoče zelene macesne
kjer odložila bi del sebe,
užila vonj pomladi,
vpila pesem vetra, ptičje petje,
in se veselila rojevanju pomladi.

Odšla bi s teboj tja,
kjer se začenja modrina neba,
pozabila ob tebi gorje bi tega sveta,
iskala lepoto življenja
v globini tvojega srca,
iskala dušo, da se ljubezni preda,
iskala še dlje… iskala bi tvojega duha.

Odšla bi s teboj daleč tja,
kjer ni začetka, ni konca prebujenih sanj,
kjer je v mesečini zvezdnatega neba
skrita je lakota, hrepenenje,
morje neizjokanih solza,
kjer v globini mlečne megle
je mogoče najti tudi ljubezen za dva …

Prosila bi zemljo, prosila nebo,
da mi takrat, ko nanjo pade temna noč
podari besede moč,
ker brez njih je pretežko opisati,
orisati, naslikati …
življenja, ljubezni lepoto.

Prosila bi morje široko,
jezero globoko,
da pomaga mi vse dni,
ko kliče te duša,
ko srce po tebi hrepeni.

Prosila bi smrek, macesnov,
hrastov in bukev vrhove
in v njih plešoče, pojoče vetrove,
naj poneso pesem mojo do tja,
kjer ti si doma…
da tudi v tvojem srcu ljubezen zacveti,
pesem ljubezni srce in dušo prebudi.

In ptice pod nebom naj ti povedo,
da tu je še vedno nekdo,
ki nate misli močno,
ki veter, sonce, zvezde, mesec nebo,
poprosi, naj pesem to ti preneso,
ko dan od noči se poslavlja,
ko večer spet prihajajočo
noč sanjavo pozdravlja …

slika 486755


Mariči – 19.02.2014

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev