Res imam ... SREČO

05. marec 2014 ob 10:23 | 61
Sem nekje zapisala, da sem se rahlo distancirala in od pisanja blogov in od sodelovanja in obiskovanja :) ... a le rahlo ... navdih je malo popustil, pisanju nisem več vešča, obveznosti terjajo svoje, ob vsem tem seveda večina ljudi išče urice, v katerih lahko kaj postori brez sprotnega "tuširanja" ... in nenazadnje so tudi ostali udeleženci :) bolj vpreženi v druge, poletne aktivnosti in dejavnosti, kar je v teh mesecih seveda popolnoma razumljivo ...

Vendar ... včasih človek ne more drugače, kot s pisano besedo in s pomočjo drugih avtorjev povedati in izpisati svoja občutenja, svoja doživljanja nečesa izredno lepega ... toliko je besed o sreči, toliko je zapisanih misli o sreči, toliko bi človek lahko pisal, risal, barval, govoril ... o sreči. Ker je to tema, ki nekako nima uvoda, nima jedra, nima zaključka, ker je to tema, ki je v enem vse in vse v enem ... ker je sreča nekaj, kar človek tako individualno dojema ...

To jutro mi je sreča pokazala nov obraz ... obraz osebe, ki jo cenim, ki jo spoštujem, ob kateri postajam sama nekaj lepega, to jutro mi je pokazalo obraz osebe, ob kateri še vedno rastem, postajam bogatejša in ... v sebi nekako polnejša ...


slika 488837


In tega jutra mi je poštar priklical to osebo pred oči, v objem misli, v stisk dlani, v pogovor brez besed, v smeh, v veselje, v radost ... v vero, kako na vsem tem ljubem svetu obstajajo ljudje, ki ti ne glede na razdaljo ponudijo nekaj čudovitega, nekaj izjemno lepega, nekaj nepozabnega, nekaj SAMEGA SEBE ...

Hvala ti, drago dekle ... dan je lepši, dan je popolnejši, dan s teboj v mislih je dan, ki ostaja zapisan z vsemi tistimi dnevi, ki so zabeležili naše druženje ... to je dan, ki se tudi lahko imenuje SREČA ...

Ne bom opevala pojma "prijateljstvo" na veliko in s preveč besedami, ne bom opevala pojma "sreča" na veliko, ker besed za to zmanjka ... poslužila se bom misli W. W. Dyer ... ob zapisu te misli se je v danem trenutku odprlo srce in povedalo svoje:

"Ne vrednoti svojega življenja le po uspehih in neuspehih na svoji poti. Raje sprejmi vse, kar ti pride na pot. Uživaj v rožah, prepusti se sončnim zahodom, smehu majhnih otrok, dežju in ptičjemu petju. Vse to vsrkaj vase. Ni poti do sreče; sreča je pot."

Ja, prijateljica moja draga, sreča je pot in nobena pot do nje ni ne težka in ne predolga, le hoditi je treba znati, prav postavljati korake in na poti levo in desno se nam odpirajo neznanke, ki postajajo ... znanke!

Vem, da želiš biti le srečna ... ne srečnejša od drugih, ampak samo srečna in nekako umirjena... in vem, da v večini primerov to tudi si. Imaš eno veliko skrivnost, ki jo razkrivaš in podarjaš drugim: znaš uživati v vsem, kar imaš in znaš se znebiti in otresti želja, za katere veš, da niso v dosegu tvojih rok, nog in misli ... in tudi to je spoznanje, ki se ti znova in znova kaže na levi in desni strani tvoje poti.

Hvala ti, ker si, hvala ti, ker smem en neznatni del te poti hoditi vštric s teboj, se smejati in radostiti vsemu, kar je levo, kar je desno, kar je zadaj in česar še ne vidim spredaj.

Srečno pot, prijateljica ... in hvala, ker si !

Mariči - zapisano 19.06.2013 - ganjena po poštarjevem obisku ....

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev