Vzemi si čas ...

23. april 2014 ob 11:02 | 249
Thinker me je popeljal v razmišljanje s svojim blogom, pa tudi drugače ... je razmišljanje treniranje možganskih celic, menda ???

slika 493305


Na steni ob tem PC-ju imam obešenih nekaj misli z naslovom "Vzemi si čas ..." In vsak dan se mi oko ustavi na vsaj eni misli, katerih je vseh skupaj osem, pa še zdaj ne znam nobene na pamet, s zdi se mi zdi, da jih prebiram že kar nekaj let???? Sem se pa nad vsemi temi mislimi danes zamislila.

Piše:

"Vzemi si čas za delo, saj to predstavlja ceno uspeha."
No, za delo sem si doslej jemala več kot preveč časa, saj me je okupiralo deset in več ur dnevno. Najprej delo v službi, potem delo doma po hiši in okrog hiše. Cena uspeha? Ne vem, je nekako ne poznam, mi ni bila pojasnjena ali si je pač nisem znala razložiti. Lahko pa, da je cena uspeha že samo to, da sem prišla do tu, kjer sem, da sem naredila in "oddelala" svoje ??? In da z začetim delom pridem do nekega zastavljenega cilja? Vendar, je to res tisti uspeh, ki ga ta misel predstavlja?

"Vzemi si čas za razmišljanje, saj to predstavlja izvor moči."
Sama sebi si velikokrat dopovedujem, da vse preveč razmišljam in da mi ravno razmišljanje jemlje moči, ne daje mi je toliko, kolikor si mislim, da bi te moči ob vsem svojem razmišljanju lahko imela. Je tudi res tako?

"Vzemi si čas za igro, saj to predstavlja skrivnost mladosti.".

No, s to mislijo se popolnoma strinjam, bolj in bolj. Igram se, kolikor se lahko, kolikor mi duša da, kolikor mi je to omogočeno in počutim se zelo dobro. Ne ravno mlado, da ne bo kakšne pomote ali nepotrebne samohvale, ampak v kondiciji in zadovoljno, s svojimi malčki srečno ...

"Vzemi si čas za branje, saj je to temelj znanja."
Časa za to mi je doslej od oddaljene preteklosti pa do danes vedno zmanjkovalo. Pravzaprav preprosto in po pravici in resnici povedano ga sploh ni bilo... ne za branje! Ne podrazumevam pa pod "branje" prebiranje člankov v kakšnem časopisu ali reviji. To zame žal ni branje. Branje zajema knjigo, tako ali drugo, kvalitetnejše branje, tudi leposlovje, zgodovinsko knjigo, študijsko knjigo ali temu podobno. Za to pa ni bilo časa, kajti teh knjig, razen leposlovnih seveda, ni mogoče brati in prebrati v mahu! In za to je res potreben čas. Morda zdaj ... kdo ve! Nabavljenih imam veliko, dovolj, odtiktakati mora samo .... čas!

"Vzemi si čas za prijaznost, saj le-ta predstavlja vrata do sreče."

No, vrata do sreče si človek res mora odpirati sam, če mu pri tem pomaga prijaznost, ni s tem nič narobe ... obratno, s tem seveda lahko veliko pridobi. Ne vem pa, ali je res za to potreben poseben čas? Mar ni to nekaj, s čimer naj bi človek živel in si mu za to ni potrebno jemati posebenega časa, razen seveda v primeru, kadar gre za sosedsko pomoč, prisluhniti prijatelju ali kaj podobnega. Le to,morebiti, v osnovi te misli pa menim, da s prijaznostjo človek enostavno živi ali pa ne, kar pomeni, če ni z njo vzgojen, če mu to ni nekako privzgojeno, če tega ne nosi v sebi, mu noben čas ne bo pomagal ...

"Vzemi si čas za sanjarjenje, kajti to je pot do zvezd."

Hmmm, no ja, očitno premalo sanjarim in si za to ne vzamem dovolj časa, kajti zvezde so meni še vedno zelo zelo daleč in še vedno nedosegljive. Ali pa morda moč sanjarjenja ni zadostna? Ali sanjam odprtih oči, pa ne dovolj močno, ali sanjam sanje, za katere vnaprej ve, da so le ... sanje in je pot do zvezd pač pot brez cilja ??

"Vzemi si čas za ljubezen, saj to predstavlja pravo življenjsko radost."
Morda sem srečna tudi zato, ker imam za ljubezen vedno dovolj časa? Ker ne dovoljujem ne pojmom, ne predmetom, ne ljudem, ki bi mi za ljubezen odrejali čas!? Ljubiti in biti ljubljen je nekaj, kar človeka spremlja ali ne, s čimer naj bi živel oz. kar naj bi ga na pot življenja pospremilo? Vem, da je to težko razumeti, pa vendar se je moč tega tudi naučiti ??!!! Ni vsakdo pospremljan od doma, iz naročja staršev z zvrhano mero ljubezni, ne, še zdaleč ne, pa vendar si mora človek vse življenje prizadevati, da se nauči živeti z dobršno mero ljubezni, saj si le tako lajša poti in stezice v tem svojem lastnem življenju.

"Vzemi si čas za veselje, kajti le-to predstavlja glasbo duše."

Ja, verjamem v to. In zato si za veselje vzamem čas, pa čeprav bi si ga morala odmerjati z žepno uro. Biti vesel pomeni živeti. Biti vesel pomeni razveseljevati tudi svojo okolico. Biti vesel pomeni tudi biti dobro razpoložen, biti optimističo razpložen, biti zdrav, gledati s pozitivnim pristopom tudi na težje rešljive stvari. Veselje je res glasba duše, s katero lahko razveseljujemo sebe in druge.


Je torej potrebno nositi v žepu ali torbici ali na roki žepno ali ročno uro, da vemo, kdaj si vzeti čas za kaj od zgoraj naštetega? Kdaj smemo biti veseli in zadovoljni, pogledati na uro in si dejati, da je čas za sanjarjenje do zvezd in nazaj, počakati, da odbije stenska ura in si vzeti čas za ljubezen in veselje, ugotoviti, ali je sosed dobre volje, ali je trgovka v trgovini razpoložena in si nato vzeti čas za prijaznost? Poiskati otroke in si vzeti čas za igro, delati vse po utečeni rutini in v določeni uri postoriti to, potem v drugi uri postoriti ono, pa dopoldan to, popoldan drugo ?? Je odtiktavanje časa res smisel našega načina življenja ali bomo uspeli razumeti "vzemi si ča" tako, kot je mišljeno, živeti življenje, ki nas je vredno, živeti življenje, ki je življenja vredno in pri tem pozabili na urine kazalce !?

Mar ni možno odmisliti čas, kolikor je to le mogoče in si zamisliti življenje, delo, veselje, radost, srečo, glasbo duše, iskanje znanja, dopolnjevanje izvora moči takrat, ko to začutimo v sebi in ko smo vse to pripravljeni sprejemati, dojemati, dajati ? Težko je, ko moramo imeti za iskanje sreče v življenju predmet, ki nas na to opozarja.

Želim vam lepe dni, brez oziranja na tiktakanje ure in preživite jih v aktivnostih, ki vas bodo napolnile za nove delovne zmage in uspehe.

Mariči

Komentarji 8

če želiš komentirati, se
borigi
borigi3 leta nazaj

... vzemi si čas zase!

Naya
Naya3 leta nazaj

hm...hm...24 ur časa je za vse tole absolutno premalo...B)....

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Vse v enem dnevu zagotovo ne gre, si je treba vsega po malem razporediti ... tudi za to si je treba čas vzeti ... za organizacijo ... hahahhhahahah :):):)

z.zenska
z.zenska3 leta nazaj

Se "opravičuvlem" za napake, se mi res mudi...:-)))

Marici1603L
Marici1603L3 leta nazaj

Hahahhahhaahhaha, ma zakon si, z.zenska, čisti zakon ! Tako rada te prebiram in tale "opravičuvlem" me vedno spravi v krohot ....

z.zenska
z.zenska3 leta nazaj

Odličen zapis draga prijateljica, odlična snov za razmišljanje.BRAVO!
In razmišljam,seveda le v okviru lastnih izkušenj, doživetij in svojega preživetega ČASA. Rodila sem se ob 10.10,le zakaj je to pomembno zapisati? Torej so me s prvim dihom vpeli v odštevanje...Čas je snov iz katere je življenje in je kategorija, ki ji ne moremo nikoli pobegniti ali se pred njim skriti. ne vem,zakaj sem morala v šolo prav prvi dan v septembru, ker se spomnim,da bi raje šla kakšen drugi dan...pa leta šolanja, leta službovanja, ko ti je ČAS edini gospodar in šef, ko si mu podrejen z vsakim vdihom..ko tekaš,krpaš, kombiniraš...dom,delo, otroke, obveznosti...ko se ti zdi,da je edina krivica to,da prehitro minevajo ure, dnevi, meseci, leta. Znani filozof Seneka je napisal,da nam pol življenja ukradejo drugi, nekaj si ga izposodijo od nas,ko nas zahtevajo zase ,ostalo se razblini v nič na poti do konca.Pa sem si rekla, penzija bo prinesla rešitev in osvoboditev iz spon časa...ko bom v penziji, bo ČAS moj in ne jaz njegova...Figo je!!Tudi sedaj je Čas razdalja med dvema človekoma, med prijatelji...še zdaj je čas kategorija, ki kroji naše življenje, ki nas podreja svojemu tiktakanju...še zdaj čas teče odvisno od tega,na akaetri strani vrat si...še zdaj ej čas največji učitelj, ki na koncu ubije vse svoje učence...še zdaj je ačs gibljiva podoba neke večnosti,katere utrinek je vsak od nas...in blagor mu, kdor si ga je vsaj za silo podredil in sebi prilagodil.Od vsega najbolj velja: " Vzemi si čas za ljubezen in Prijatelje, ker sicer ti bo Čas vzel prijatelje in ljubezen.Šibam.jooj koliko je že ura :-))...sem obljubila,da pridem pomagat ob devetih...haha! (res grem!)

borigi
borigi3 leta nazaj

dovoli, da te malce popravim: "Torej so me s prvim dihom vpeli v odštevanje..." ne, ne ne, vpeli so nas v seštevanje :) saj vedno dodajamo in večamo dneve, mesece, leta... dobre in srečne trenutke ;))

arja
arja3 leta nazaj

Zajemam življenje z obema rokama in spoznavam, da z leti čedalje bolj. Za vse se najde čas, če je le volja :)))

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev