Kako sem nehala kaditi - 3.del

13. april 2012 ob 10:26 | 71
Poletje 2010... postala samska. Življenje se za nekaj časa ustavi, potem pa teče dalje.

Jesen…najprej sem se prehladila in vsa smrkava kadila na mrazu… staknila še vročino, ki sem jo hotela preboleti stoje, saj sem imela obveznosti v službi take, da enostavno nisem smela zbolet. Vročina je minila, kašelj pa ne.. Sem morala k zdravniku – diagnoza: kronični bronhitis, dobila inhalator in nasvet zdravnika, naj neham kadit. Ja, pa kaj še… sem si mislila. Ne me hecat, da je en navaden bronhitis kaj hujšega, kot prehlad. Saj se čisto ok počutim! In sem se dejansko kmalu res.

Začetek zime… sem se šla tudi zmenkarije prek interneta. Kmalu sem ugotovila, kakšen problem predstavlja moja razvada nasprotnemu nekadilskemu spolu! Še sedaj ne morem verjeti, koliko zlaganosti ne vseh tistih zmenkih, da sem se k sreči zelo kmalu začela pretvarjati še sama (na vprašanje 'ali kadite' je bilo nujno vpisati ali 'ne povem' ali 'ne kadim'), saj moški nekadilci nikakor ne tolerirajo ženske kadilke. V obratnem smislu pa je zelo pogosta praksa, da ženske nekadilke tolerirajo moške kadilce. Ženske smo pač veliko bolj popustljive. Še vedno, tudi pri mlajši generaciji.

Je trajalo, dokler ni prišel tisti pravi. A potem je nastal resen problem. On nekadilec, jaz v oglasu 'ne kadim' – zelo hitro sem morala z besedo na dan, če nisem hotela izgubiti njegovega začetnega zaupanja.

Na drugem zmenku sem mu povedala, da kadim in pri tem priznanju me je bilo skoraj sram. Videla sem tisto ogromno razočaranje v očeh. Odkrito mi je povedal, da ne tolerira kajenja, ker ima doma mamo, bivšo verižno kadilko, ki že dolgo ni več svoboden človek, saj ima kisikovo masko, da sploh še preživi. Oče pa je pred leti prestal operacijo raka na požiralniku in ima sedaj kar velike zdravstvene težave. Tudi bivši kadilec. Zgodba me je pretresla. Po tem zmenku nisem spala celo noč. Odločila sem se, da ne bom šla po takih stopinjah, kot Borisova starša in bom nehala.

Nisem sem se zavedala, kaj me čaka. Eno je odločitev ponoči, drugo je kruta realnost odvisnosti, ki si jo do takrat sploh nisem priznavala. Kako sem se zmotila!! Če ne bi bilo Smokeless, (http://smokeless.si/), mislim, da bi še vedno kupovala cigarete in kadila, čeprav mogoče malo manj, a dejstvo je, da kadila bi.

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev