Kako sem nehala kaditi - 4.del

16. april 2012 ob 11:25 | 102
December 2010… odločitev je torej padla: bila sem na frišno zaljubljena, strašna kadilska zgodba me je res pretresla, spomnila sem se na zdravniški nasvet… in takoj zjutraj, ob kavi in eni od zadnjih cigaret zadnje škatlice razmišljala, da je kajenje res slaba navada in da je skrajni čas, da jo opustim. Preštela sem komade v škatlici – 10. Torej, danes zadnji dan še kadim. Še dobro, da nisem vajena kupovati škatlic na zalogo, pač pa vedno sproti.
V službi me je čakal Borisov mail z vsemi možnimi variantami pomagal in pripomočkov za prenehanje kajenja. Med malico sem najprej šla v lekarno po Nicorette – žvečilne gumije in obliže. To je bilo v seznamu pod točko ena. Proti večeru sem z užitkom pokadila svoj 'zadnji' cigaret. Večer preživela ob filmu in škatli Domaćice. Zjutraj sem se še držala novega pravila, pri prvi kavi ob sodelavcih ob smetnjaku pa me je že zvilo.. pod pretvezo 'eden mi pa že ne bo škodil…' sem storila prvi greh. In tako je to bilo: nicorette na ritki, nicorette v ustih, zraven pa še najprej en cigaret, naslednji dan dva.. ko mi je bilo že nerodno jemati od sodelavca, sem spet kupila škatlico, a jo pustila v službi…ni bilo dolgo, sem jo kupila še popoldan za doma..Nicorette pogorel. Boris žalosten. Jaz pa ugotovila, da nehati kaditi nikakor ni mačji kašelj.
Hipnoza – pogumno sem plačala, a hipnotizirati na polno se moja glava pustila. Ne, po mojih mislih ne boste šarili.. sem si mislila.. spet neuspeh. Sranje. Sem pa dejansko delala na tem, da več kot 15 cigaret na dan nisem skurila. To je bila že kar velika omejitev. Ker je bila omejitev, sem vsak cigaret izkoristila do filtra, kajenja v naglici ni bilo več..
Akupuntura – glede na izkušnjo s hipnozo, sem o tem malo več prebrala, seštela vse stroške, ki bi bili s tem povezani in se odločila, da je ta varianta zame predraga. Sploh zaradi mojega prepričanja, da se neke navade, ki jo gojiš leta, ne moreš znebiti v petih minutah, enostavno v to ne verjamem, čeprav so ljudje, ki jim je uspelo nehat že s samo odločitvijo. Vsaka čast jim! Sem mislila tudi sama, da bo sama odločitev dovolj, pa sem se krepko zmotila.
Po enem tednu sem Borisu priznala, da sem po nekaj dneh živčnosti in zajedljivosti najprej popustila v službi na kavi, potem na poti domov, potem ob prihodu domov… Kaj je še na seznamu??
Elektronska cigareta in baterija za polnjenje… Kupila v trafiki, nesla domov in napolnila. Prvi poteg – zanimiv, inhaliraš paro, tekočina vsebuje nikotin…
Pravi preizkus je doživela zvečer, ko smo bili v lokalu… zavistni pogledi kadilcev, ker sem lahko vlekla za mizo nekadilcev… po začetnem prepiru z natakarjem, ko je spoznal, da ne kadim. A sem bila spet razočarana – takoj, ko se je cigareta zaradi prepogoste uporabe pregrela, je nehala delati – lahko sem vlekla kot norec, pa nič. Morala sem počakati, da se je ohladila, potem pa mi je dovolila spet določeno število potegov, ki pa niso smeli biti prepogosti. Halo?! Si predstavljate kadilca, ki mu nekdo govori, kdaj lahko potegne?? Me je tako ob živce spravilo, da sem se pridružila kolegom zunaj ob grelcih…
Borisov seznam se je nehal. Vse kar mi je pomagalo do sedaj, je bila moja lastna volja, da sem omejila število cigaret na dan, kar sem pa nadomestila s prigrizki… Po enem mesecu so se začeli krepko poznati na teži.. Vsi pasovi hlač se me tiščali, s svojo podobo v ogledu nisem bila več zadovoljna, vse skupaj mi je začelo iti dejansko na živce. Stresno je bilo štetje cigaret, sploh ko sem se začela resno omejevati s petimi dovoljenimi. Pogriženi nohti, odvečni kilogami, razdraženost, slaba volja, to je bila moja podoba. Vse dokler…

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
klopotko
klopotko5 let nazaj

Vse dokler…nadaljevanje prihodnjič... :-))

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev