Ali se lahko premaknemo naprej?

22. oktober 2012 ob 19:37 | 55

Prijateljica mi je poslala e-pošto in v njej zapisala: pred sabo imam blog, ki je predstavil Srečka Kosovela, v popolnoma novi luči. Po njenem gre velika zahvala izdajateljem majhne knjižice z le nekaj manj kot 80 stranmi, izšli v Zbirki Sanje, 5.555 izvodov in z naslovom #PRAVICA.

"Brala sem in brala in zajemala sapo. Sklenila sem, da jo bom poslej vedno nosila s sabo. Tudi če bom kje šla na kavo, jo bom imela na mizi. In če me boste videli in srečali, mene ali moje prijatelje, izmenjajte besedo z mano, misli in dajmo skupaj dosanjati Kosovelove sanje." In se nato vprašala:

"Ali nas je dovolj v hlačah ali krilih, da ustanovimo politično gibanje #PRAVICA, ki lahko preraste tudi v sodobno levo orientirano politično stranko. V tej knjižici so pravzaprav vsa vprašanja, na katera mora odgovoriti sleherna politična združba." V pokušino je pradlagala, da skupaj preberemo to Kosovelovo pesem:

Najbolje, da bi izdali vladni pristaši
katekizem, kakšen mora človek biti,
če hoče biti državotvoren.

Dalje je najbolje, da kar zaustavijo tek
zgodovine, da preprečijo razvoj in diferenciacijo
ter da prepovedo sociologijo, ki se je razvila
že do popolnoma novega pojmovanja človeške
družbe in ki ji je človek kot tak osrednje jedro.
Dalje je najbolje, da prepovedo vsako
naprednost, ki prekaša njihovo »naprednost«,
sploh najbolje, da prepovedo še misliti.

S tem se pričneta zlata doba in mir v deželi,
pod geslom naprednosti seveda!


Prijateljica v pismu sicer pravi, da ne ve ali bomo uspešni. Lahko, da ne bo nič iz tega! Vendar, meni, da je tudi na to že v eni od svojih pesmi opozoril mladenič, ki je dozorel in pregorel že z 22 leti:
Dejstvo je, da zastoj naše družbe izvira iz njenih
bistvenih kali: obnemoglosti, hlapčevstva in brezciljnosti.


In v tej točki se tudi sam pridružujem njen in le rečem: vprašajmo se, ali smo onemogli, ali smo hlapčevski, ali smo brezciljni? Raje vsi skupaj prisezimo in vsak zase tistemu, kar so tudi njegove besede:
A mi se bomo borili.
V nas je vera. Vera v zmago pravice.
Ta pravica nam je sveta.
Sveta ker je Pravica edini pogoj
človeškega življenja.


Torej, brez velikih priseg, obljub, le povežimo se, stopimo na svetlo, v luč. Prepoznajmo se, brez velikih besed le s to drobno knjižico v rokah in pred nami, na kateri z velikimi črkami piše PRAVICA! Ali lahko kaj izgubimo? Sploh ne!

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev